Kitajska ni postala le gospodarska velesila, pač pa pospešeno krepi svojo diplomatsko mrežo po svetu. Toda vseeno je njen velik »diplomatski kompleks« v Ljubljani glede na pomembnost Slovenije izredno pretiran. Se v ozadju izvaja obširna obveščevalna dejavnost?

Kot (spet) opozarja brigadir Tone Krkovič, bi morali Dan slovenske vojske dejansko praznovati jutri, 17. maja. V spomin na 17. maj 1990, ko je Demosova osamosvojitvena vlada dala zeleno luč za ustanavljanje obrambne strukture, katere organizator in načelnik je bil sam.

Po besedah poznavalcev bodo slovenske bolnišnice zaradi nerazumne odločitve Aleša Šabedra z Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu letos ostale brez drage medicinske opreme, ki bi jo Slovenija lahko pridobila iz virov na ravni EU.

Generalporočnik Andrij Taran je leto dni veleposlanik Ukrajine v Sloveniji. Bil je namestnik vodje ukrajinske obrambne obveščevalne službe in namestnik poveljnika oboroženih sil. V letih 2020 in 2021 je opravljal funkcijo ministra za obrambo. V intervjuju za Reporter je med drugim pojasnil, v čem je razlika med pristopom Ukrajine v vojni in pristopom Rusije.

Po tem, ko smo nekdanjo dopisnico Dela in RTV Slovenija iz Moskve uvrstili med ljudi, ki v Sloveniji širijo propagando Putinovega režima o vojni v Ukrajini, je Polona Frelih pobesnela in nas žalila na družbenem omrežju twitter. Sama trdi, da je Putin »suverenist, ki skrbi za dobrobit Rusov in vseh drugih narodov, ki živijo v Ruski federaciji«.

Srbijo sta prejšnji teden pretresla kar dva strelska pohoda, v katerih je bilo skupaj pobitih 16 ljudi, v vsakem osem. Ranjenih je prek 20 oseb. Posebej izstopa celo v svetovnem merilu poboj učencev z osnovne šole v Beogradu, ki ga je z očetovo pištolo zagrešil komaj 13-letni sedmošolec s te šole. V bližini mesta Mladenovac (nekaj deset kilometrov južno od srbske prestolnice) pa je z avtomatsko puško po treh vaseh smrt sejal 21-letni mladenič.

Policija je bila na pobudo predsednice državnega zbora zlorabljena za njeno maščevanje psihoanalitiku Romanu Vodebu, ki je v svojem robatem stilu ocenjeval njeno vedenje na funkciji v povezavi s seksualnostjo. Za besede izrečene o Klakočarjevi v oddaji Faktor na TV3 je policija Vodeba oglobila z 250 evri. Se vrača zloglasni verbalni delikt?

Decembra lani so slovenski organi v Ljubljani aretirali dva ruska vohuna, zoper katera je bil po vloženi obtožnici za vohunstvo že izveden predobravnavni narok. Glede na to, da naj bi pri njiju našli večje količine gotovine, je vprašanje, kdo vse je bil med Slovenci na njunem plačilnem seznamu za pridobivanje informacij.

Govori se, da potekajo med Zahodom in Rusijo pogajanja za zamenjavo decembra lani v Ljubljani aretiranih ruskih vohunov za tujce v ruskih zaporih. A poznavalci so prepričani, da tovrstne zamenjave slovenski pravni red sploh ne omogoča in bi bila protiustavna. Med tem tožilstvo na vprašanja Reporterja za zdaj molči.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je imela pred kratkim posvet s predstavniki romske skupnosti, na katerem je bil tudi državni sekretar iz kabineta predsednika vlade dr. Anton Grizold. Slednji je vodja delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se je prvič sestala pred skoraj pol leta. Na posvetu je Grizold dejal, da se bo delovna skupina lotila reševanja izzivov dvotirno – z akcijskim načrtom za najbolj pereče težave in s sistemskimi rešitvami.

Prejšnji mesec je ministrstvo za zdravje v dopisu direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov zapisalo: skupno število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo se ne znižuje, »kar pomeni, da se namen in cilji, zaradi katerih je bil ukrep (zakon) sprejet, ne uresničujejo v želenem obsegu«.

Pred letom dni (še v času Janševe vlade) smo objavili, da je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Slovenija po kupni moči na prebivalca po desetih letih zopet pred Češko, ki je bila do leta 2021 najvišje uvrščena med nekdanjimi socialističnimi državami. Po povsem svežih le nekaj dni starih podatkih IMF pa smo letos prehiteli še Japonsko.

Predstavljamo še enega od milijonarjev iz slovenskega javnega zdravstva. Gre za Boštjana Železnika iz Ljubljane, edinega lastnika podjetja Sonar, zastopanje, prodaja in servis medicinske opreme.

Ekonomist dr. Maks Tajnikar je nedavno skupaj z dr. Petro Došenović Bonča izdal učbenik Ekonomika zdravstva. V intervjuju za Reporter pravi, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki bi moral pripraviti reformo zdravstva, znanja na področju zdravstvenega sistema nima. Tajnikarja skrbi, da tega ne spozna premier Robert Golob.

Na ministrstvu za kulturo pod vodstvom ministrice Aste Vrečko iz vrst Levice se dogaja odkrita sabotaža zoper javno rabo slovenskega jezika. Pri tem padajo tudi žrtve, ki se zavzemajo za uveljavitev zakona o javni rabi slovenščine.

Na Uradu RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pod vodstvom Aleša Šabedra so kazensko naznanili vodjo projekta za nabavo 16-ih naprav za magnentno resonanco Smiljana Mekicarja. Sprožila se je snežna kepa, za katero se ne ve, kjer se bo ustavila. Se končuje obdobje, ko so slovenske bolnišnice kupovale te naprave predvsem od proizvajalca Siemensa?

Pri Reporterju spremljamo dogajanje glede projekta gradnje drugega nadstropja nad urgentnim centrom v bolnišnici na Ptuju. Urgentni center v pritličju na podlagi javnega razpisa gradi podjetje Medicoengineering (za ceno 4,54 milijona evrov z DDV) v lasti zakonskega para Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret.

Ta teden izide knjiga našega novinarskega kolega Igorja Gošteta z naslovom Zamegljeni čas, ki jo avtor namenja svojim bližnjim, rodnemu Kisovcu, Zasavju in Sloveniji. Kot pravi Gošte, ne gre za roman o športu, čeprav se ta vleče kot rdeča nit, pač pa o načinu življenja knapovskih (rudarskih) otrok, med katere je sodil tudi on, saj je bil sin rudarja. Njegovo odraščanje v Kisovcu v sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v marsičem drugačno od sedanjega, ki ga določajo telefoni, tablice in namišljeni virtualni svet.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han sodi med politike na levi, ki so zmožni sodelovanja z desnico. Pravi, da mu na ministrstvu niti v sanjah ne pade na pamet, da bi ljudi spraševal, v kateri stranki so, ali da bi komu očital, ker je delal s prejšnjo vlado.

Na Pošti Slovenije izkazujejo 17 milijonov evrov čistega dobička, toda predvsem prebivalci na podeželju imajo od njih vse manj storitev, in še te slabše. Vsa vodstva podjetja v izključni državni lasti namreč že več kot deset let krčijo mrežo »klasičnih« poslovalnic. Poslanstvo Pošte pa je služenje ljudem, ne pa maskimiziranje dobička.