Golob želi držati obljubo o preseganju rekorda pri postavljanju vlade – ima ga Lojze Peterle s prvo vlado. V vladi ne bodo sodelovale le parlamentarne stranke, temveč tudi veliko (ostankov) tega, kar se je znašlo zunaj vrat parlamenta. Tudi zato bo ob le treh vladnih parlamentarnih strankah v vladi kar 20 ministrov.
Nekaj najverjetnejših ministrskih kandidatov je že znanih. Omenimo najprej tiste, ki sodijo v kvoto Gibanja Svoboda. V vladi naj bi bila prvaka kulovcev nekdanja predsednika vlad Alenka Bratušek in Marjan Šarec. Šarec bi kot nekdanji kamniški župan vodil ministrstvo za regionalni razvoj, Bratuškova pa zaradi njenega potegovanje za upokojence področje medgeneracijske solidarnosti. No, omenja se tudi, da bi lahko vnovič prevzela področje infrastrukture, Šarec pa obrambe. Novo prav tako brezresorsko ministrstvi naj bi »pokrilo« še podnebne spremembe skupaj z energijo. Tu bi se lahko našla zelena neparlamentarna stranka Vesna, ki jo vodita sopredsedujoča Uroš Macerl in Urša Zgojznik.
Obramboslovec Anton Grizold (obrambni minister LDS za časa vstopanja v nato) bo po dvajsetih letih vnovič obrambni minister. Ministrica za notranje zadeve bo očitno res kar nekdanja generalna direktorica policije v Šarčevi vladi Tatjana Bobnar. Ime ključnega finančnega ministra – prišel naj bi iz gospodarstva – Golob skrbno varuje.
Šarec bi kot nekdanji kamniški župan vodil ministrstvo za regionalni razvoj, Bratuškova pa zaradi njenega potegovanje za upokojence področje medgeneracijske solidarnosti. No, omenja se tudi, da bi lahko vnovič prevzela področje infrastrukture, Šarec pa obrambe.
Štiri ministrski položaji pripadajo stranki SD. Tanja Fajon bo zunanja ministrica, pravosodje naj bi vodil Gregor Strojin (na vrhovnem sodišču je bil vrsto let vodja službe za odnose z javnostmi, zdaj pa je državni sekretar na pravosodnem ministrstvu) in ne Dominika Švarc Pipan, gospodarsko ministrstvo pa bi lahko vodila dolgoletni vodja poslancev Matjaž Han ali Milan M. Cvikl. A tudi slednji nima podpore poslanske skupine. Kdo bo kot minister na čelu urada za kohezijsko politike, ni znano.
Levici po razrezu pripadajo trije resorji. Prva izbira koordinatorja stranke Luka Mesca je bilo ministrstvo za delo oz. socialo, vodja poslanske skupine Levice Matej. T. Vatovec naj bi bil minister za šolstvo oz. izobraževanje, umetnostna zgodovinarka Astja Vrečko pa bo skrbela za resor kulture.
Lani novembra je Robert Golob v enem od intervjujev kritiziral strankokracijo in govoril o širši platformi oziroma »politični skupini, ki bo znala kompetentno pokriti izzive prihodnosti« in to večino z ljudmi, ki se politiki na daleč izogibajo. Dobila naj bi torej na moč drugačno vlado. Kaj to pravzaprav pomeni, o tem ne vemo kaj več niti pol meseca po volitvah. Ni tudi jasno, kako si v prihodnji vladi zamišljajo zavezništvo s civilno družbo.
»Naša vlada bo usmerjena v zabijanje golov,« je v posebni ponedeljkovi oddaji, ki jo je Marcel Štefančič vodil v Slovenskem mladinskem gledališču, poudaril Golob. A to bo zahteven podvig, saj naj bi v vladi, v kateri bo moč Gibanje Svoboda izredna, odločali s soglasjem, to pa bo gotovo škodilo učinkovitemu »zabijanju golov«.
Striktno strokovno preverjanje vseh kadrov v državi (tudi tistih pred še aktualno vlado), ki ga je napovedal Golob, je projekt, ki bo vladajočim vzel mnogo energije, zahteval veliko »pravih« kadrov, ob tem, ko se bo treba pripraviti na jesenske lokalne volitve in se pred tem povezati v nekakšno združeno LDS 2.0.
