Premier Robert Golob se je v državnem zboru hvalil, da je njegova vlada prva, ki je po letu 2009 začela vlagati v izboljšave avtocestnega križa. Toda prejšnji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec mu odgovarja, da so v njegovem mandatu začeli kar nekaj novih avtocestnih projektov in uvedli avtocestno policijo, ki jo je Golobova vlada ukinila.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek prednostno gradi železnice, ceste pa zanemarja. Premier Robert Golob je pred volitvami celo podprl moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Politika ne posluša stroke, ki je že pred 15 leti opozarjala na kolaps na cestah, kakršen se nam dogaja. Probleme bi lahko precej rešil tretji vozni pas na avtocestah, katerega gradnjo blokirajo upravni postopki in pritožbe neizbranih ponudnikov.

Janez Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki – iz ozadja vztrajno ruši svoje konkurente in partnerje, v intervjuju za Reporter pravi vidni član NSI Janez Pogorelec.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Ali se bo državna tožilka Mateja Gončin politično aktivirala? Po naših informacijah naj bi jo zanimal položaj ministrice ali državne sekretarke za boj proti korupciji, če bo v prihodnji vladi sodeloval prvak Demokratov Anže Logar. Tožilka sicer to zanika, toda nejasno ostaja, zakaj je šla v frontalni spopad z vodstvom policije in državnega tožilstva. Pišemo tudi o burnem dogajanju na državnem tožilstvu.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič naj bi se po naših virih odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Svojo odločitev naj bi javno obelodanil na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, dva dni pred dnevom državnosti. Na volitvah naj bi nastopil s svojo stranko, ki mu jo bodo pomagali vzpostaviti nekdanji člani Gibanja Svoboda.

Nekdanji predsednik države kapitalizira svoje politične funkcije na podoben način, kot to počno ameriški predsedniki. Njegov zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana je imel lani 168.908 evrov prihodkov.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

»Pred nami so težki meseci. Imamo privilegij, da so bili volivci jasni in so nam podelili veliko mandatov. Imamo trdno koalicijo, ki je programsko zelo enotna,« je ob prevzemu vlade 1. junija 2022 dejal premier Robert Golob. Dodal je še, da verjame, da bo mandat uspešen in da lahko zdaj nehajo govoriti in začnejo delati.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Župan Žirovnice in državni svetnik Leopold Pogačar nam je potrdil, da je pred dvema tednoma izstopil iz stranke Demokrati Anžeta Logarja, saj po koncu mandata odhaja iz politike.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

Razkrivamo nevladne organizacije in civilne iniciative, ki blokirajo gradnjo glavnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Poleg hitrih cest ustavljajo gradnjo cestne in železniške infrastrukture, prav tako preprečujejo gradnjo hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Nekatera združenja kar dobro služijo z državnimi organi in javnimi zavodi.

Na današnjem kongresu bo Janez Janša že desetič izvoljen za predsednika SDS. Pravzaprav so ga že pred tem izvolili člani na neposrednem glasovanju na sedežih občinskih odborov, na kongresu so le prešteli glasove in razglasili zmagovalca, ki je bil tudi edini kandidat za ta položaj.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Kdaj se bomo lahko vozili do Koroške po hitri cesti? Časovnica se vsako leto zamika, ministrica Alenka Bratušek je lani napovedala, da leta 2028, zdaj je zaključek gradnje premaknila v leto 2029. Ob tem ni znano, ali bo do takrat zgrajen odsek od Šentruperta do Velenja. Gradnja hitre ceste proti Velenju se sploh še ni začela tudi zaradi blokade nevladnikov, ki jih je Janševa vlada zakonsko omejila, Golobova koalicija pa s sprejetjem paketa Nike Kovač spet spustila z vrvice.

Na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike je bila najvišja volilna udeležba v volilnih okrajih na Štajerskem, kjer je sicer na volitvah med najnižjimi. Povsod je relativno zmagala SDS, zdaj pa je tam dosegla najvišje odstotke proti zakonu. Največ nasprotnikov zakona je bilo sicer v Škofji Loki (96,37 odstotka), kjer je bila tudi volilna udeležba najvišja v državi (41,31 odstotka).

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.