Mineva 35 let, odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Običajno bolj odmevno praznujemo okrogle jubileje in tiste, ki se zaključujejo s petko, kot navadne obletnice. Tako bo tudi letos z državno proslavo ob dnevu državnosti. Poleg predsednice republike Nataše Pirc Musar bo govorec tudi premier Janez Janša, ki je svoj četrti mandat začel na začetku tega meseca.

Doslej so bile državne proslave ob dnevu državnosti rezervirane zgolj za predsednika države, izjema je bila 30. obletnica, ko je ob takratnemu predsedniku Borutu Pahorju nastopil tudi takratni premier Janez Janša in še nekateri gostje iz tujine.

Da lahko premier ob predsednici nastopa tudi letos, ko je obletnica polokrogla, so morali na vladi spremeniti sklep o določitvi protokolarnih pravil. Nato je koordinacijski odbor za državne proslave, ki ga vodi Jelko Kacin, za osrednjega govorca ob predsednici Pirc Musarjevi dodal še premierja Janšo, s čimer se v predsedničinem uradu niso strinjali, a problemov zaradi tega ne bodo delali.

V bistvu je dilema, ali naj bo govorec na osrednji državni proslavi eden ali dva, nepomembna. Za Slovence je ključnega pomena, da smo na svoji zemlji svoj gospodar, drugo pa je vprašanje, ali smo s svojo državo zadovoljni. Smo si pred 35 leti, ko je takratni slovenski parlament na podlagi plebiscitne volje, izražene pol leta prej, razglasil samostojno slovensko državo, predstavljali, kako bomo danes živeli?

Vsekakor takrat nismo imeli veliko izbire. Če ne bi razglasili samostojne države, bi se znašli v krvavi državljanski vojni, ki je sledila v bivši državi. Zamudili bi tudi edinstveni trenutek v zgodovini, da bi postali svoja država, članica OZN, ena od zvezdic EU. Slovenščina ne bi bila eden od uradnih jezikov evropske družine. V tem obdobju smo doživeli velik gospodarski napredek, praktično lahko potujemo po vsej EU (če nas ne ustavijo avstrijske mejne kontrole), plačujemo s skupno evropsko valuto …

Žal pa pri nas še vedno plačujemo višje davke kot v večini evropskih držav, imamo dražje nepremičnine, višje stroške za hrano in večino izdelkov, neurejeno infrastrukturo, korupcijo, predolge upravne in sodne postopke ... Življenje je dražje kot v naši severni in zahodni sosedi. Kot v času Jugoslavije se po »špecerijo« odpravljamo v Italijo.

Tudi stanovanja so v Trstu in Gorici cenejša kot v Kopru, Novi Gorici, Ljubljani in drugih slovenskih večjih mestih. Vse to je izziv za vsakokratno slovensko vlado. Nekateri politični obrazi so še vedno isti kot pred 35 leti. Denimo govorec, ki so ga dodali k aktualni predsednici.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.