Najprej bodo v SDS počakali, da ustavni sodniki odločijo o pritožbi proti sedanjemu zakonu, ki jo meljejo že tri leta, a naj bi bila na dnevnem redu na eni od prihodnjih sej. Toda umazano delo »izstradanja« javnega zavoda bi lahko opravil tudi Zoran Stevanović s predlagano novelo zakona, s katero bi financiranje RTV prepustil državnemu proračunu.

Usoda predloga novele zakona o RTV Slovenija, ki ga je v prejšnjem sklicu s podpisi volivcev v državni zbor vložila stranka Resnica, še vedno ni znana.

Po njihovem predlogu bi ukinili RTV-prispevek in ga nadomestili s sofinanciranjem iz državnega proračuna v višini sredstev, zbranih iz prispevka. Toda v največji vladni stranki naj bi imeli načrte o korenitejših spremembah zakona, saj so v koalicijski pogodbi med svojimi cilji zapisali tudi »noveliranje zakona o RTV z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavoda«.

SDS bi posegla tudi v upravljanje zavoda

V stranki Resnica, katere predsednik Zoran Stevanović je tudi predsednik državnega zbora, so nam odgovorili, da datum obravnave njihovega predloga novele zakona o RTV Slovenija še ni znan: »Težko napovedujemo, kakšne spremembe našega predloga zakona bi podprli, dokler predlogov ne preberemo/slišimo in o njih diskutiramo.«

Dodali so še, da organov upravljanja (sveta in uprave RTVS) ne bi spreminjali. V NSI stališča do predlaganega zakona nimajo in si ga bodo oblikovali na podlagi razprave, ko bo o tem potekala. Demokrati Anžeta Logarja nam na vprašanje niso odgovorili.

Primož Lavre

V poslanski skupini SDS pa čakajo na odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti obstoječega zakona, ki ga je državni zbor v prejšnji sestavi sprejel leta 2022. Ker še ni odločilo, »v tem trenutku ni mogoče napovedati, kdaj bo državni zbor obravnaval oziroma predvidoma sprejel morebitne nadaljnje spremembe zakonodaje.

Kar zadeva vsebino sprememb, zagovarjamo ureditev, ki bo sledila evropskim smernicam ter zagotavljala stabilno financiranje javnega medijskega servisa ob hkratnem spoštovanju medijskega pluralizma in pravice javnosti do obveščenosti. Pomembno se nam zdi tudi transparentno financiranje in lastništvo medijev ter zaščita svobode izražanja.

Smiselno je proučiti spremembe zakona o RTV Slovenija tudi na področju upravljanja in organizacije zavoda. Pri tem je treba izhajati iz cilja večje pluralnosti, profesionalne neodvisnosti, odgovornosti organov upravljanja ter učinkovitega delovanja RTV Slovenija.«

V največji vladni stranki še opozarjajo, da je delovanje RTV deležno vse več kritik, »saj predvsem v informativnem programu krši zakon o RTV, ki zavodu predpisuje uravnoteženo, vsestransko in objektivno poročanje in od novinarjev zavezanost k resnici, predstavljanju problematike z vseh zornih kotov, uravnoteženo in objektivno poročanje. Ravno zaradi nezadovoljstva gledalcev je bilo zbranih več kot pet tisoč podpisov za ukinitev prispevka.

Z ustavnega sodišča so nam sporočili, da je obravnava te zadeve predvidena na eni od prihodnjih sej. Verjeti je, da bo razsodba ključnega pomena za koalicijske stranke pri pripravi novega zakona. Ustavno sodišče bo namreč razsojalo o tem, ali je bilo predčasno končanje mandatov programskih svetnikov in vodstva javnega zavoda zaradi uveljavitve sedanjega zakona zakonito oziroma ustavno.

Če je bilo, potem najbrž ni nobenega razloga, da tudi sedanjim svetnikom in upravi ne bi mogli predčasno končati mandata z novim zakonom. Če pa ne bi bilo, bi to pomenilo, da je bilo nezakonito tudi imenovanje sedanjega vodstva. Vsaka odločitev bo torej koristila sedanji vladni koaliciji, ki želi spremeniti zakon in s tem tudi podobo nacionalne RTV.

Sašo Radej

Nejasno proračunsko financiranje

Tudi nova ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v predstavitvi v državnozborskem odboru za kulturo menila, da je pred spremembo zakona o RTV Slovenija treba počakati na odločitev ustavnega sodišča glede zadnjih zakonskih sprememb. Iz odgovora ministrstva, ki ga objavljamo v okvirju, ni razvidno, kakšne spremembe zakona bo konkretno podprla ali predlagala.

Vsekakor pa se bo moralo ministrstvo izreči glede vložene novele Resnice, ko bo državni zbor o njej razpravljal. Ministrica je tudi večkrat poudarila, da bo spoštovala voljo ljudstva, če bo o tem odločalo na referendumu.

Korenitejše spremembe zakona o RTV Slovenija, denimo da bi spet namesto uprave dobili generalnega direktorja, namesto sveta pa programski svet, na katerega sestavo bi imela državna (ali pa lokalna) politika več vpliva, bi najbrž privedle do referenduma. Še posebej ker je tudi obstoječi zakon o RTV Slovenija, ki sodelovanje v svetu omogoča le izbranim civilnodružbenim organizacijam, večinoma leve politične provenience, potrdila večina volivcev na referendumu.

Kako bi se ljudstvo odločilo v primeru zakona, ki ga bodo oblikovale desne stranke, je težko napovedati. Vsekakor pa to za sedanjo vladajočo opcijo pomeni večje tveganje, kot če z nekaterimi popravki podprejo novelo, ki jo predlaga Resnica, po kateri bi volivce razrešili plačevanja RTV-prispevka.

Sploh ker bi že s to novelo lahko vladna politika vplivala na kadrovsko in uredniško politiko javnega zavoda, saj bi odločala o tem, koliko proračunskega denarja bi zagotovila za njegovo delovanje.

Primož Lavre

Po predlogu Resnice bi RTV Slovenija v zakonu zagotovili »proračunska sredstva v višini povprečja mesečno pobranih prispevkov v zadnjih šestih mesecih, ugotovljenega na podlagi uradnih računovodskih izkazov RTV Slovenija«. Novela Resnice predvideva tudi, da bi se število zaposlenih v javnem zavodu v petih letih zmanjšalo na 1500.

Konec prejšnjega leta je bilo na RTV Slovenija zaposlenih okoli 2000 ljudi, v letošnjem letu nameravajo število zmanjšati za 108. Po programsko produkcijskem načrtu za leto 2026 naj bi imela nacionalna RTV 162,86 milijona evrov prihodkov, od tega 109,2 milijona iz RTV-prispevka; preostanek predstavljajo oglaševanje, tržne dejavnosti, sofinanciranja in drugi prihodki.

Iz predloga ni povsem jasno, koliko denarja naj bi RTV Slovenija dobila iz proračuna: morda zgolj polovico sredstev, ki so jih doslej zbrali s prispevki. Vsekakor pa bi bil to zgolj prehodni režim, ki bi trajal do sprejetja novega proračuna oziroma njegovega rebalansa.

Poleg tega javni zavod trenutno za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz državnega proračuna prejme še skupno okoli 15 milijonov evrov.

Vlada Roberta Goloba je tik pred odhodom z odločbo RTV Slovenija mimo urada za narodnosti zagotovila 10 milijonov evrov, s prerazporeditvijo sredstev pa še 3,5 milijona za financiranje glasbene produkcije, ki naj bi jih prejela od ministrstva za kulturo. Ker pa sredstva še niso bila izplačana, jih ne bo dobila, saj naj bi nova vlada po pisanju portala Info360 odločbo razveljavila, prav tako tudi ministrstvo za kulturo meni, da namenska pogodba nima ustrezne pravne podlage za nakazila.

Jure Klobčar

Z blokado sredstev bi lahko vlada ustrahovala RTV

»Razprava o ukinitvi RTV-prispevka ni zgolj finančno vprašanje, temveč predvsem vprašanje neodvisnosti javnega medija in odnosa družbe do javnega dobra. Ukinitev RTV-prispevka bi pomenila, da bi se breme financiranja RTV Slovenija od plačnikov prispevka preneslo neposredno na proračun Republike Slovenije, ki že danes zagotavlja sredstva za izvajanje programov za narodne manjšine in glasbeno produkcijo, v prihodnje pa bi moral v zadostni in dolgoročno stabilni meri zagotoviti tudi sredstva za programe, namenjene širši javnosti ter dostopnosti informacij za celotno družbo,« odgovarja predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.

Ob tem dodaja, da evropske izkušnje kažejo, da stabilen in predvidljiv sistem javnega prispevka zagotavlja največjo stopnjo neodvisnosti javnega medija, saj ta ni neposredno odvisen ne od dnevne politike ne od kapitalskih interesov.

Tudi medijski strokovnjak, profesor na FDV Marko Milosavljević opozarja, da evropski akt, ki je bil implementiran tudi v slovenski pravni sistem, zahteva, da je financiranje javnih medijev stabilno in zadostno: »Ta predlog ne zagotavlja nobenega od teh dveh kriterijev, ker ni natančnih določil, kako se bo zagotovila stabilnost, ali bo šlo za izplačila iz državnega proračuna na neki mesečni osnovi, pri čemer vemo, da se lahko vsak mesec ta pipa zapre.«

Ob tem je spomnil na primer STA, ki ji je prejšnja Janševa vlada ustavila plačila, ker takratni direktor Bojan Veselinović vladi ni hotel poslati poročila o finančnem poslovanju. Prav zato mora biti po Milosavljevićevem mnenju financiranje javne RTV kot pomembnega kulturnega in družbenega sistema stabilno, ne pa prepuščeno mesečnim nevarnostim.

Poleg tega se lahko zgodi, da pride do krčenja proračunskih sredstev iz takšnega ali drugačnega razloga, navsezadnje je tudi vlada napovedala, da bo bistveno spremenila marsikatere proračunske postavke. »Že sedanja sredstva niso bila zadostna, ker tega vprašanja tudi prejšnja vlada ni ustrezno rešila, ko ni določila, da bi se RTV-prispevek dvignil avtomatsko glede na inflacijo oziroma dvig življenjskih stroškov, ker se je ustrašila pobud o ukinitvi RTV-prispevka in nepopularnosti tega ukrepa,« dodaja Milosavljević.

Daniel Novakovič STA

»Z blokado financiranja, za katero bi našla formalne razloge, bi lahko vlada pritiskala na določene ključne ljudi, ki bi jih želela odstraniti z javne RTV, bodisi vodstva bodisi sveta bodisi konkretno iz uredništev, malih zaslonov in mikrofonov. To bi lahko potekalo precej indirektno, ampak precej jasno, pod katerimi pogoji bo financiranje spet zagotovljeno.«

V zadnjih desetih letih so RTV-prispevek ukinili tudi v nekaterih državah EU. V vzhodnih je to vodilo v politično podrejanje javnega servisa, denimo na Slovaškem, podobno namerava storiti tudi nova češka vlada, v Litvi so zamrznili sredstva za javno RTV, na Poljskem pa je javno RTV, ki je bila pod vplivom prejšnje desne vlade, nova liberalna vlada poslala kar v stečaj.

A kot pravi Milosavljević, imajo težave zaradi ukinitve RTV-prispevka celo nordijske države, denimo Švedska: »Obljubljali so jim, da ne bo nobenih posledic, a že čez nekaj mesecev so na švedski javni televiziji ugotovili, da ni dovolj denarja, zato so morali odpustiti več sto ljudi. Podobno se zdaj dogaja na švedskem radiu.

Če se to dogaja na Švedskem, kjer nekoliko bolj zaupajo v zagotovila vlade in politike, da bo zadostno financirala javno RTV, potem pa se zgolj v letu izkaže, da ni nič od tega držalo, ker so druge stvari pomembnejše, potem je jasno, da je ta grožnja v tranzicijskih državah, kot je Slovenija, še toliko bolj izrazita, ker imamo s politično kulturo glede držanja besed in zagotovil zelo slabo tradicijo.«

Ministrstvo za kulturo o spremembah zakona o RTV Slovenija

Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc meni, da je pri razpravi o prihodnjem financiranju RTV Slovenija treba izhajati iz temeljnega poslanstva javne radiotelevizije: zagotavljanja kakovostnega, verodostojnega in vsem dostopnega javnega medijskega servisa.

Morebitne spremembe modela financiranja morajo biti skrbno premišljene in usmerjene v zagotavljanje dolgoročne stabilnosti, predvidljivosti in neodvisnosti delovanja RTV Slovenija. Ministrstvo za kulturo zato trenutno ne izhaja iz vprašanja, ali je primernejši RTV-prispevek ali proračunsko financiranje, temveč iz vprašanja, kako zagotoviti vzdržen sistem, ki bo javnemu zavodu omogočal kakovostno izvajanje zakonsko določenih nalog.

Sašo Radej

Višina sredstev mora biti določena na podlagi jasno opredeljenega obsega javne službe in dejanskih stroškov njenega izvajanja. Ob tem ministrica poudarja, da mora RTV Slovenija, tako kot vsi javni zavodi, poslovati odgovorno, učinkovito in skladno z načelom dobrega gospodarjenja. Vodstvo zavoda mora zagotavljati organizacijo dela in upravljanje virov, ki bosta omogočala izpolnjevanje javnega poslanstva v okviru razpoložljivih sredstev.

Glede upravljanja RTV Slovenija ministrica meni, da mora vsak model zagotavljati strokovnost, neodvisnost in odgovornost organov upravljanja. Ključno vprašanje ni zgolj način imenovanja sveta ali uprave, temveč vzpostavitev sistema, ki preprečuje politične vplive, zagotavlja preglednost odločanja in krepi zaupanje javnosti v delovanje nacionalnega medija.

Evropski okvir ne predpisuje enotnega modela financiranja ali upravljanja javnih radiotelevizij. Države članice uporabljajo različne modele – od RTV-prispevka in posebnih javnih dajatev do neposrednega proračunskega financiranja ali njihovih kombinacij. Evropske institucije pa dosledno poudarjajo tri temeljna načela: neodvisnost javnih medijev, stabilno in predvidljivo financiranje ter transparentno in odgovorno porabo javnih sredstev.

Enako velja za upravljanje. Evropski akt o svobodi medijev poudarja potrebo po mehanizmih, ki varujejo uredniško in institucionalno neodvisnost javnih medijev ter zagotavljajo, da postopki imenovanja vodstvenih organov niso podvrženi političnim pritiskom. Cilj evropskih standardov ni politično upravljanje javnih medijev, temveč njihova avtonomija, profesionalnost in odgovornost do javnosti.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter