Od prve seje sedanjega sklica državnega zbora minevajo dobra tri leta, do naslednjih volitev nas loči približno sedem mesecev, večine poslancev pa slovenska javnost sploh ne pozna. Inštitut Danes je nov dan v Parlametru spremlja njihovo aktivnost. Nekateri so zelo aktivni pri glasovanju, zato pa jih skoraj nikoli ni slišati pri razpravljanju – in obratno.

Kot vodja strateškega sveta za zdravstvo pripravlja ključne zakone s tega področja, pri čemer uživa močno podporo predsednika vlade Roberta Goloba, zelo dobro sodeluje tudi z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Je tudi velik zagovornik javnega zdravstva, saj je, kot pravi, eden temeljev države, da ko zboliš, prideš do zdravstvenih storitev ne glede na to, ali imaš minimalno plačo oziroma minimalno pokojnino ali pa 20-metrsko jahto na Jadranu. Pogovarjali smo se o predlogih, ki so jih za izboljšanje javnega zdravstva pripravili v strateškem svetu, stanju v zdravstvu, pa tudi o tem, kako komentira aktualno dogajanje v politiki.

Ali se lahko Slovenci upravičeno bojimo, da bodo tujci iz sosednjih držav, ki kupujejo kmetijska zemljišča v obmejnem pasu, zmanjšali slovenski narodni prostor?

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Državni svet v zadnjih dveh mandatih predstavlja »pomožno četo« Janeza Janše, ki preko njemu naklonjenih svetnikov blokira sprejem zakonov sedanje vlade, z njihovo pomočjo je tudi dosegel ustanovitev preiskovalne komisije, za katero v državnem zboru ni dobil dovolj podpore. Še leta 2012 so poslanci SDS zahtevali ukinitev te institucije, zdaj pa Janša meni, da bi ta poteza pomenila še večjo centralizacijo Slovenije.

Poslanec in podpredsednik NSI Jernej Vrtovec je ob 25-letnici stranke napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke na kongresu 13. septembra. Ob tem mu je svojo podporo izrekel tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine Jernej Cigler Kralj, ki se sam ne bo potegoval za vodilni položaj.

Pred kongresom NSI 13. septembra so v stranki že stekli postopki evidentiranja kandidatov za vodstvene položaje. Glavna favorita za predsednika stranke sta podpredsednika in poslanca Jernej Vrtovec in Janez Cigler Kralj, oba sta bila ministra v prejšnji vladi Janeza Janše.

V primeru izstopa iz Nata bi se Slovenija znašla v podobnem kaosu kot Velika Britanija po izstopu iz EU. Za obrambo bi morali plačevati še več, hkrati bi bili manj varni, poleg tega tudi manj zanimivi za tuje investitorje. Zato so napovedi takšnega referenduma in izsiljevanja z njim nevarno početje. Čeprav ankete trenutno kažejo na močno podporo članstvu v Natu, bi se referendum lahko sprevrgel v iracionalno glasovanje o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.

Južnega dela tretje razvojne osi še nekaj časa ne bo. Upravno sodišče je že drugič odpravilo gradbeno dovoljenje za gradnjo ključnega koridorja hitre ceste med vzhodnim novomeškim priključkom in Osredkom

Pred 16 leti slovenskim evroposlancem, tudi z levega dela, ni bil problem podpreti resolucije, ki zadeva vso Evropo. Težava je, kadar se znajde pod drobnogledom Slovenija. Takrat nobena stran noče priznati svojih napak, k temu pa pritegne še svoje evropske zaveznike.

Zdaj že bivši predsednik SLS Marko Balažic še vedno ni pojasnil, kako je SLS v letu evropskih volitev pridelala več kot 200 tisočakov minusa.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zahteva od lovskih in ribiških družin ter drugih društev, da jim brezplačno prepišejo svoja kmetijska zemljišča, v zameno pa jim ponuja pogodbo o brezplačnem zakupu. Pravna podlaga je zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 1993, a ga vse od takrat Sklad ni uveljavljal. Društva se temu neuspešno upirajo. Državni svet je zato prejšnji teden vložil ustavni spor glede spornega člena, ki razlašča lovske družine.

Profesor Samo Uhan meni, da nove stranke v Sloveniji nimajo več možnosti za uspeh, saj si je premier Robert Golob s svojo stranko utrdil pozicijo na levosredinskem političnem prostoru. Zaprle so se tudi možnosti za nastanek sredinske koalicije okoli Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, če so sploh kdaj bile. Slovenski politični prostor je dvopolen, prehodov iz enega političnega tabora v drugega praktično ni. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj bo odločilo prihodnje volitve in katere stranke so lahko jeziček na tehtnici.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Na proslavi ob dnevu državnosti sta se skupaj znašla večna nasprotnika v slovenski politiki, prvi predsednik države Milan Kučan in predsednik SDS Janez Janša. Prvi pred volitvami stavi na premierja Roberta Goloba, drugi se kot izzivalec predstavlja kot politik, ki ne izključuje. Kot alternativa obema se je prišel ponudit evropski poslanec Vladimir Prebilič, čeprav nima podpore pomembnih mož levega političnega pola. Razkrivamo, kaj se je dogajalo v ozadju proslave, kdo se je s kom družil in kdo koga ni niti pozdravil.

»Nekaj prihodnjih deset let Slovenija ne bo imela več koalicije s tremi strankami, ampak štirimi, petimi, morda celo več,« je pred dnevom državnosti v intervjuju za Radio Slovenija napovedala predsednica države Nataša Pirc Musar. Na isti dan je v lokalu Tisti plac v Ljubljani svoj vstop v državno politiko napovedal evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki namerava svojo stranko ustanoviti 18. oktobra, ko bo predstavil tudi svojo (novo) ekipo in program.

Pred tednom dni so kriminalisti NPU opravili več hišnih preiskav zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, davčne zatajitve in pranja denarja. Zdaj jim svojo pomoč ponuja Rok Snežič in od vsakega od njih pričakuje 15 tisočakov pavšalnega zneska.