Minuli kongres SLS je pomenil poraz za prvaka SDS Janeza Janšo, ki je preko svojih medijskih podaljškov močno promoviral Nino Strah, za katero se je skrival nekdanji nosilec evropske liste Peter Gregorčič. Njegovi privrženci v stranki so bili popolnoma poraženi. Novi predsednici Tini Bregant ni niti čestital za zmago, čeprav je bila v njegovi zadnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Vodstvo SLS je še naprej odprto za pogovore o skupni listi z NSI Mateja Tonina, Fokusom Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Sodni proces v zadevi Balkanski bojevnik se je klavrno končal: obtoženi so zdaj na svobodi, njihovo premoženje pa nedotaknjeno. Po drugi strani pa so njihovi srbski pajdaši v zaporu, njihovo premoženje pa zamrznjeno. Koliko sta za to šlamastiko slovenske pravne države odgovorni državni tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin, ki sta vodili kazenski pregon, vrhovno sodišče pa je nato zaradi postopkovnih napak obsojene spustilo na prostost?

Okrožno sodišče v Celju je oprostilo prvaka SDS Janeza Janšo, nekdanjega direktorja družbe Imos Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja zlorabe položaja in pravic v zvezi s prodajo zemljišča v Trenti leta 2005. Specializirano državno tožilstvo je za Janšo in Kastelica zahtevalo dve leti zapora, za Gantarja pa enoletno pogojno kazen. Razglasitev sodbe je pred sodiščem spremljala množica Janševih privržencev, ki so novico, da je njihov vodja oproščen, pospremili z navdušenjem.

Novi župan občine Škofljica Primož Cimerman je dobil zaušnico računskega sodišča, ki mu je za poslovanje občine v letu 2023, prvem letu, ko jo je začel voditi, izreklo negativno mnenje.

Zadnja dogajanja na mestni občini Ljubljana kažejo, da Zoran Janković zaključuje svoj županski mandat in da se resno spogleduje po najvišji funkciji v svoji rodni domovini Srbiji.

Prvak SDS Janez Janša želi referendum o dodatkih k pokojninam kulturnikov zlorabiti za splošno glasovanje o zaupnici vlade. Toda na volišče bo moral pripeljati dovolj volivcev, da bo zakon zavrnjen. Po drugi strani so tudi njegove vlade podeljevale izjemne pokojnine po trenutno veljavnem zakonu brez preglednih kriterijev. Prav tako SDS niso nikoli motile izjemne pokojnine športnikov. Pišemo, kdo vse je dobil izjemno pokojnino in kdo bo zanjo lahko zaprosil po novem zakonu.

Generalna državna tožilka Katarina Bergant je pojasnila, zakaj so na tožilstvu zavrgli kazenske ovadbe tožilke Mateje Gončin zoper policiste.

Informacijski pooblaščenec je zaradi napačnih objav na Erarju prejel tri prijave, zato je zoper KPK pod vodstvom Roberta Šumija sprožil inšpekcijski postopek.

Med možnimi kandidati za izjemno pokojnino je tudi zgodovinar, novinar in režiser Jože Možina, ki je bil v mandatu 2006-2010 direktor TV Slovenija. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada (»malo« Prešernovo nagrado) za dokumentarni film Pedro Opeka – dober prijatelj. Za podelitev dodatka za izjemne dosežke v umetnosti bo moral dobiti vsaj še eno najvišjih nacionalnih nagrad ali eno najbolj priznanih mednarodnih nagrad.

V skladu s trenutno veljavnim zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge je vlada od leta 1990 naprej podelila 313 pokojnin. Večinoma gre za zaslužne kulturnike, kar 30 je družinskih pokojnin, ki jih prejemajo vdove ali otroci zaslužnih Slovencev.

»Strah ga je, ker se dogajajo spremembe, ki škodijo Janši,« mu odgovarja Erik Brecelj.

Komisija za preprečevanje korupcije zavrača kakršno koli storitev kaznivih dejanj zaradi objave napačnih podatkov na prenovljeni aplikaciji Erar.si, za kazensko prijavo so zvedeli šele iz članka v Reporterju.

Statistični podatki kažejo, da najbolje živimo pod vlado Roberta Goloba, saj imamo najvišji BDP na prebivalca in najvišje plače kot kadarkoli prej. A ekonomisti opozarjajo, da je boljši življenjski standard rezultat tehnološkega napredka, odvisen je tudi od mednarodnih okoliščin, vlada pa lahko nanj vpliva s svojimi ukrepi. A živeli bi lahko še bolje, če bi vlada razbremenila delo oziroma če ne bi razveljavila davčne reforme prejšnje vlade.

Očitno bomo volivci 11. maja spet odšli na volišča. Državni zbor je razpisal referendum o dodatku k pokojnini za umetnike, ki ga je zahtevala SDS in za to zbrala več kot 47 tisoč podpisov.

Civilna iniciativa za integriteto je na policijo in vrhovno tožilstvo podala naznanilo suma storitve kaznivih dejanj predsednika KPK Roberta Šumija, v katerem mu očita odgovornost za objavo napačnih podatkov na aplikaciji erar.si.

Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj je kot dober poznavalec Zahodnega Balkana zelo kritičen do srečanja komisarke Marte Kos s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Prav tako meni, da bi se moral premier Robert Golob javno distancirati od pisne podpore, ki jo je srbskemu predsedniku poslal ljubljanski župan Zoran Janković.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Kaj imajo skupnega Josip Broz, Janez Janša in Matej Tonin? Prvi, poznejši jugoslovanski diktator Tito, je ob obsodbi na zaporno kazen zaradi posedovanja bomb leta 1928 izjavil, da ne priznava sodišča. Podobno je mnogo let pozneje ravnal tudi prvak SDS, ko je sodni postopek zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria označil za politično montiran proces, sebe pa za političnega zapornika.