Pred 16 leti slovenskim evroposlancem, tudi z levega dela, ni bil problem podpreti resolucije, ki zadeva vso Evropo. Težava je, kadar se znajde pod drobnogledom Slovenija. Takrat nobena stran noče priznati svojih napak, k temu pa pritegne še svoje evropske zaveznike.

Zdaj že bivši predsednik SLS Marko Balažic še vedno ni pojasnil, kako je SLS v letu evropskih volitev pridelala več kot 200 tisočakov minusa.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zahteva od lovskih in ribiških družin ter drugih društev, da jim brezplačno prepišejo svoja kmetijska zemljišča, v zameno pa jim ponuja pogodbo o brezplačnem zakupu. Pravna podlaga je zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 1993, a ga vse od takrat Sklad ni uveljavljal. Društva se temu neuspešno upirajo. Državni svet je zato prejšnji teden vložil ustavni spor glede spornega člena, ki razlašča lovske družine.

Profesor Samo Uhan meni, da nove stranke v Sloveniji nimajo več možnosti za uspeh, saj si je premier Robert Golob s svojo stranko utrdil pozicijo na levosredinskem političnem prostoru. Zaprle so se tudi možnosti za nastanek sredinske koalicije okoli Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, če so sploh kdaj bile. Slovenski politični prostor je dvopolen, prehodov iz enega političnega tabora v drugega praktično ni. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj bo odločilo prihodnje volitve in katere stranke so lahko jeziček na tehtnici.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Na proslavi ob dnevu državnosti sta se skupaj znašla večna nasprotnika v slovenski politiki, prvi predsednik države Milan Kučan in predsednik SDS Janez Janša. Prvi pred volitvami stavi na premierja Roberta Goloba, drugi se kot izzivalec predstavlja kot politik, ki ne izključuje. Kot alternativa obema se je prišel ponudit evropski poslanec Vladimir Prebilič, čeprav nima podpore pomembnih mož levega političnega pola. Razkrivamo, kaj se je dogajalo v ozadju proslave, kdo se je s kom družil in kdo koga ni niti pozdravil.

»Nekaj prihodnjih deset let Slovenija ne bo imela več koalicije s tremi strankami, ampak štirimi, petimi, morda celo več,« je pred dnevom državnosti v intervjuju za Radio Slovenija napovedala predsednica države Nataša Pirc Musar. Na isti dan je v lokalu Tisti plac v Ljubljani svoj vstop v državno politiko napovedal evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki namerava svojo stranko ustanoviti 18. oktobra, ko bo predstavil tudi svojo (novo) ekipo in program.

Pred tednom dni so kriminalisti NPU opravili več hišnih preiskav zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, davčne zatajitve in pranja denarja. Zdaj jim svojo pomoč ponuja Rok Snežič in od vsakega od njih pričakuje 15 tisočakov pavšalnega zneska.

Kirurg Erik Brecelj v intervjuju za Reporter Magazin brez dlake na jeziku, kot je zanj običajno, spregovori o slovenskem zdravstvu, korupciji in politiki. Objavljamo izsek iz intervjuja.

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

V prejšnji številki Reporterja smo pisali o problematiki cestnih zastojev in rešitvah, ki jih predlaga aktualna vlada, med temi so tudi širitve avtocest s štiri- na šestpasovnice. Cestni promet bi bil bolj tekoč, če bi imeli v Sloveniji vsaj ustrezno železniško omrežje, po katerem bi lahko hitro potovali po državi. Zato smo ministrstvo za infrastrukturo vprašali, kakšni projekti so predvideni za hitrejše prometne povezave na železnicah in kdaj bodo realizirani.

Po političnem preobratu v NSI je vse manj možnosti za sredinski blok, ki bi ga sestavljali stranka Vladimirja Prebiliča, NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Prebilič je na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nastop na državnozborskih volitvah z novo stranko, omenil, da se mora NSI najprej konsolidirati, nato bodo videli, ali lahko z njo sodelujejo.

Dva dni pred dnevom državnosti evropski poslanec Vladimir Prebilič razkriva odločitev o svoji politični prihodnosti. Pričakovati je, da bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah. Razkrivamo, kdo so njegovi podporniki in kdo je zadržan glede njegovega političnega projekta ter kakšne so sploh njegove možnosti za uspeh.

Premier Robert Golob se je v državnem zboru hvalil, da je njegova vlada prva, ki je po letu 2009 začela vlagati v izboljšave avtocestnega križa. Toda prejšnji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec mu odgovarja, da so v njegovem mandatu začeli kar nekaj novih avtocestnih projektov in uvedli avtocestno policijo, ki jo je Golobova vlada ukinila.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek prednostno gradi železnice, ceste pa zanemarja. Premier Robert Golob je pred volitvami celo podprl moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Politika ne posluša stroke, ki je že pred 15 leti opozarjala na kolaps na cestah, kakršen se nam dogaja. Probleme bi lahko precej rešil tretji vozni pas na avtocestah, katerega gradnjo blokirajo upravni postopki in pritožbe neizbranih ponudnikov.