Kirurg Erik Brecelj v intervjuju za Reporter Magazin brez dlake na jeziku, kot je zanj običajno, spregovori o slovenskem zdravstvu, korupciji in politiki. Objavljamo izsek iz intervjuja.

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

V prejšnji številki Reporterja smo pisali o problematiki cestnih zastojev in rešitvah, ki jih predlaga aktualna vlada, med temi so tudi širitve avtocest s štiri- na šestpasovnice. Cestni promet bi bil bolj tekoč, če bi imeli v Sloveniji vsaj ustrezno železniško omrežje, po katerem bi lahko hitro potovali po državi. Zato smo ministrstvo za infrastrukturo vprašali, kakšni projekti so predvideni za hitrejše prometne povezave na železnicah in kdaj bodo realizirani.

Po političnem preobratu v NSI je vse manj možnosti za sredinski blok, ki bi ga sestavljali stranka Vladimirja Prebiliča, NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Prebilič je na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nastop na državnozborskih volitvah z novo stranko, omenil, da se mora NSI najprej konsolidirati, nato bodo videli, ali lahko z njo sodelujejo.

Dva dni pred dnevom državnosti evropski poslanec Vladimir Prebilič razkriva odločitev o svoji politični prihodnosti. Pričakovati je, da bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah. Razkrivamo, kdo so njegovi podporniki in kdo je zadržan glede njegovega političnega projekta ter kakšne so sploh njegove možnosti za uspeh.

Premier Robert Golob se je v državnem zboru hvalil, da je njegova vlada prva, ki je po letu 2009 začela vlagati v izboljšave avtocestnega križa. Toda prejšnji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec mu odgovarja, da so v njegovem mandatu začeli kar nekaj novih avtocestnih projektov in uvedli avtocestno policijo, ki jo je Golobova vlada ukinila.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek prednostno gradi železnice, ceste pa zanemarja. Premier Robert Golob je pred volitvami celo podprl moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Politika ne posluša stroke, ki je že pred 15 leti opozarjala na kolaps na cestah, kakršen se nam dogaja. Probleme bi lahko precej rešil tretji vozni pas na avtocestah, katerega gradnjo blokirajo upravni postopki in pritožbe neizbranih ponudnikov.

Janez Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki – iz ozadja vztrajno ruši svoje konkurente in partnerje, v intervjuju za Reporter pravi vidni član NSI Janez Pogorelec.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Ali se bo državna tožilka Mateja Gončin politično aktivirala? Po naših informacijah naj bi jo zanimal položaj ministrice ali državne sekretarke za boj proti korupciji, če bo v prihodnji vladi sodeloval prvak Demokratov Anže Logar. Tožilka sicer to zanika, toda nejasno ostaja, zakaj je šla v frontalni spopad z vodstvom policije in državnega tožilstva. Pišemo tudi o burnem dogajanju na državnem tožilstvu.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič naj bi se po naših virih odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Svojo odločitev naj bi javno obelodanil na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, dva dni pred dnevom državnosti. Na volitvah naj bi nastopil s svojo stranko, ki mu jo bodo pomagali vzpostaviti nekdanji člani Gibanja Svoboda.

Nekdanji predsednik države kapitalizira svoje politične funkcije na podoben način, kot to počno ameriški predsedniki. Njegov zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana je imel lani 168.908 evrov prihodkov.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

»Pred nami so težki meseci. Imamo privilegij, da so bili volivci jasni in so nam podelili veliko mandatov. Imamo trdno koalicijo, ki je programsko zelo enotna,« je ob prevzemu vlade 1. junija 2022 dejal premier Robert Golob. Dodal je še, da verjame, da bo mandat uspešen in da lahko zdaj nehajo govoriti in začnejo delati.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Župan Žirovnice in državni svetnik Leopold Pogačar nam je potrdil, da je pred dvema tednoma izstopil iz stranke Demokrati Anžeta Logarja, saj po koncu mandata odhaja iz politike.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

Razkrivamo nevladne organizacije in civilne iniciative, ki blokirajo gradnjo glavnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Poleg hitrih cest ustavljajo gradnjo cestne in železniške infrastrukture, prav tako preprečujejo gradnjo hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Nekatera združenja kar dobro služijo z državnimi organi in javnimi zavodi.