Tako predsednica Nataša Pirc Musar kot tudi premier Janez Janša sta v svojih govorih pozvala k sodelovanju, čeprav se bistveno razlikujeta v pogledih na vodenje države. Prvi predsednik Milan Kučan je prišel z rdečo zvezdo, vodje opozicije Roberta Goloba pa sploh ni bilo, prav tako tudi ne ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Proslavo sta pripravila Igor Pirkovič kot scenarist in Roman Končar kot režiser. Pišemo, komu so najbolj ploskali in komu najbolj žvižgali.

Ko smo pred 35 leti na osrednjem trgu pred parlamentom slavili razglasitev samostojne in neodvisne države Slovenije, so nas preleteli migi jugoslovanske vojske. Predsednik Milan Kučan je v svojem govoru opozoril, da ne potrebujemo tankov na naših ulicah ne letal nad našim nebom.

Primož Lavre

»Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan,« je njegov zgodovinski stavek sđ takratne proslave. Sledila je agresija takratne jugoslovanske armade na komaj rojeno državo, a po desetih dneh so jo slovenski teritorialci in policisti ubranili. Agresorska vojska se je morala umakniti, Jugoslavija je razpadla v krvavi državljanski vojni, Slovenija je postala mednarodno priznana država, kasneje tudi članica EU in Nata.

Zapleti pred proslavo

Tudi letošnja proslava je potekala na Trgu republike, pred tem so jo za nekaj let premestili na Kongresni trg. A prizorišče pred državnim zborom ima zgodovinski pomen za osamosvojitvene proslave. Tudi tokrat so prireditveno območje preletela vojaška letala, vendar so to bila letala naše, slovenske vojske, še pred tem so prizorišče preleteli vojaški helikopterji.

Primož Lavre

Ob 35. obletnici so na ljubljanskem gradu ob državni izobesili narodno zastavo, kakršna je 12. junija 1991 zaplapolala na vrhu Triglava. Sedanja zastava z grbom je bila sprejeta šele 25. junija 1991 ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Tudi tokrat so praznik počastile topovske salve z ljubljanskega gradu, kar pa smo zaradi prizorišča prireditve lahko opazovali le na zaslonu na Trgu republike.

Začelo pa se je s sprevodom praporščakov veteranskih organizacij, med njimi sta bili tudi Zveza borcev za vrednote NOB in Društvo TIGR Primorska, ki sta sprva napovedali bojkot, saj na svojih obeležjih nimata slovenskega grba, kot je veleval protokol. Na koncu so zaplet opravičili s pomanjkljivo komunikacijo in nezaupanjem.

Primož Lavre

Toda to ni bil prvi zaplet. Borci niso bili dobrodošli na proslavi že leta 2012, ko je bil govorec takratni predsednik Danilo Türk, a odločitev je sprejela takratna (druga) vlada Janeza Janše.

Pozneje se je to ponovilo v času tretje Janševe vlade: leta 2020 zaradi protikovidnih ukrepov ni bilo nobenih praporov, leto pozneje so borce prav tako izbrisali s seznama vabljenih. Letos je prevladal razum, saj sicer premier Janez Janša, ki je ob predsednici Nataši Pirc Musar nastopil kot govorec, ne bi mogel pozivati k sodelovanju.

Še pred začetkom se je zgodil manjši nesporazum glede govorcev, saj je vlada spremenila sklep in kot sogovornika uvrstila tudi premierja Janšo. V uradu predsednice se s tem niso strinjali, a hkrati tudi niso izrecno nasprotovali, saj kot je pozneje dejala predsednica, to ni proslava Nataše Pirc Musar niti Janeza Janše, temveč slovenske države. Tudi to se ni zgodilo prvič.

Peter Pirkovič

Leta 2000 je ob predsedniku Milanu Kučanu govoril takratni premier Andrej Bajuk, nato se je leta 2006 predsednik Janez Drnovšek umaknil premierju Janezu Janši, saj je bila 15. obletnica države. Slednji je govoril tudi leto pozneje, ko sta se z Drnovškom sprla in se ta potem ni niti udeležil proslave.

Janša je bil govorec tudi pred petimi leti, ko je bila 30. obletnica državnosti. Takrat je nastopil ob predsedniku Borutu Pahorju, pozdravne govore pa so imeli tudi takratni predsednik Evropskega sveta Charles Michel, takratni madžarski premier Viktor Orban, hrvaški premier Andrej Plenković, takratni avstrijski kancler Sebastian Kurz ter zunanja ministra Italije in Portugalske Luigi Di Maio in Augusto Santos Silva.

Izžvižgana predsednica

Primož Lavre

Ko so po preprogi prišli na prizorišče prireditve najvišji predstavniki države, je bil največjega aplavza deležen prav premier Janša, kar priča o tem, s katere politične strani je bilo največ udeležencev, zlasti tistih, ki so prireditev spremljali stoje za vrvjo znotraj ograje. Prostor je bil sicer tudi ograjen, a ne z dvema ograjama kot lani.

Janša je množici tudi pomahal, vendar se ob tem ni priklonil in zavrtel kot pred leti takratna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je letos nismo videli na prireditvi. Po drugi strani pa je največ žvižgov prejel predsednik državnega zbora Zoran Stevanović.

Primož Lavre

Predsednico države Natašo Pirc Musar so z žvižgi prekinili med njenim govorom, ko je vladajočo politiko poučevala, kako voditi državo. Zlasti jih je razjezilo, ko je govorila o pomenu neodvisnosti medijev pri razkrivanju korupcije in tujega vmešavanja v volitve in drugih aferah mednarodnih razsežnosti, kar očitno na desni strani ne marajo slišati.

»Napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, katerim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne,« je dejala predsednica, ko so jo prekinili.

»Prosim vas, da spoštljivo končam svoj govor,« je pozivala in nadaljevala, da podrejanje javnih medijev in drugih kritičnih akterjev ni le napad na svobodo novinarskega dela, ampak »tudi pot v enoumje, ki vladajočim omogoča, da počnejo, kar želijo, tudi če je to nezakonito, saj jim podrejeni mediji ne bodo gledali pod prste«.

Primož Lavre

V govoru je poudarila pomen sodelovanja, posvarila pred revanšizmom in političnim kadrovanjem, kritična je bila do »všečnih« izjav o nižjih davkih, hkrati pa je opozorila, da je Slovenija tudi socialna država ter da tako kot brez gospodarskega razvoja ni socialne države, tudi brez socialne države ne more biti razvoja.

Zavzela se je tudi za pokop žrtev druge svetovne vojne in po njej ter izpostavila pomen EU in Nata, predvsem pa obrambe, ob čemer se je spomnila tudi na žrtve vojne za samostojno Slovenijo.

Spomini na osamosvojitev

Janša je prejel več aplavzov kot žvižgov, ob začetku njegovega govora je nekdo od udeležencev izza vrvi zavpil: »Fašist!« Na začetku se je zahvalil vsem, ki so se borili za domovino, posebej tistim, ki so darovali svoja življenja. Spomnil je, kako je takrat do njega kot obrambnega ministra pristopil 12-letni fant, ki se je hotel vpisati v Teritorialno obrambo.

Primož Lavre

Pojasnil mu je, da je premlad, poleg tega so imeli »na tisoče prostovoljcev, ki so želeli braniti Slovenijo, pa zanje na začetku agresije nismo imeli dovolj orožja«. Janša je še spomnil, da je Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije 25. junija 1991 v takratni skupščini podprlo 180 od 240 delegatov, torej tudi več kot polovica takratne opozicije.

Primož Lavre

Dotaknil se je tudi narodne zavesti in oviranja ustanovitve Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je njegova vlada vnovič ustanovila: »Žal pa smo država, v kateri smo morali kar dvakrat ustanavljati Muzej slovenske osamosvojitve. Smo edinstveni na celem svetu v tem, da je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države.«

Janša je opisal razvoj Slovenije v 35 letih državnosti, ko se je BDP na prebivalca pošesteril, »s 5.100 evrov na 33.000 evrov«. V prvem polčasu, do konca leta 2008, je Slovenija po kupni moči dosegla 91 odstotkov evropskega povprečja, v drugem polčasu, torej od takrat dalje, pa je obtičala na tej ravni in ni napredovala.

»Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet,« je poudaril Janša. Vzrok za to naj bi bila politika izključevanja, ki na levem političnem spektru prevladuje v odnosu do desnih strank, zlasti SDS. Janša je tako kot zdaj tudi v svojem prvem mandatu opoziciji ponudil partnerstvo za razvoj.

Primož Lavre

Takrat sta ga sprejela SD in SNS, posledice pa so bile pozitivne za razvoj Slovenije. No, Janša ni omenil, da je tudi Janez Drnovšek vedno sestavil vlado z eno od desnih strank, največkrat največjo, tudi zaradi tega je bil razvoj bolj uravnotežen in je bilo med strankami manj izključevanja kot v obdobju po letu 2008.

Ampak tudi Janša je navsezadnje za svoje vladanje potreboval stranke preko pola: v prvi in drugi vladi Desus, v tretji še SMC, v četrti pa vlada s pomočjo Resnice, ki sicer ni leva stranka, saj je po programu veliko bližje desnici.

Janša tokrat potrebuje širšo politično podporo za spremembe ustave na področju davčnega sidra, spremembe volilne zakonodaje in regionalizacije. Ob tem je bil kritičen tudi do dogajanja v EU, ki je zaradi nepravilnih odločitev v preteklosti zastala v razvoju ter se mora rešiti podobno kot energetske odvisnosti od Rusije tudi varnostnega dežnika od ZDA in trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko.

Primož Lavre

Ob tem je omenil še vojno v Ukrajini, ki je po njegovem ne bi bilo, če bi EU v preteklosti sprejemala ustreznejše rešitve. Na koncu je poudaril, da osamosvojitev ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati naša skupna državna dediščina. Izrazil je tudi upanje, da bo prihodnje leto v času proslav na Trgu republike že stal spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti, na katerem bi poleg besed Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več.

Zdaj gre za Slovenijo« stal še napis »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država«, kot so zapisali tudi v Temeljni listini o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Končal je z besedami: »Vse najboljše, draga domovina. Bog živi Slovenijo!«

Kučan prišel z rdečo zvezdo, Golob je manjkal

Janša je skupaj s svojo ženo Urško Bačovnik Janša sedel v prvi vrsti, levo od njega je bil predsedničin soprog Aleš Musar, nato predsednica Nataša Pirc Musar, levo od nje pa predsednik državnega zbora Zoran Stevanović z ženo Vesno, še naprej pa predsednik državnega sveta Marko Lotrič s svojo ženo.

Primož Lavre

Desno od Janševe žene je sedel predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož, nato pa prvi predsednik Milan Kučan, ob njem bivši predsednik Borut Pahor, nato pa predstavniki verskih skupnosti v Sloveniji. Kučan je nosil tudi »bedž« z rdečo zvezdo, s čimer je verjetno podprl skoraj nezaželene borčevske praporščake (na svojih praporih imajo peterokrako zvezdo), poleg tega je bil v prejšnjem režimu (pred)zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije.

Na proslavi ni bilo bivšega predsednika Danila Türka, prav tako ni bilo »vodje opozicije« Roberta Goloba, ki je še na lanski proslavi kot premier smeje paradiral skupaj s svojo ženo Tino Gaber Golob. Manjkal je tudi njegov največji podpornik, ljubljanski župan Zoran Janković. Morda se ni strinjal s tem, da so z ljubljanskega gradu začasno umaknili ljubljansko zastavo in jo zamenjali s slovensko narodno trobojnico.

Primož Lavre

Najvišja predstavnika Golobove Svobode na proslavi sta bila vodja poslanske skupine Borut Sajovic in njegov namestnik Lenart Žavbi, ki se je po končani proslavi smukal okoli Kučana. Na proslavi tudi nismo opazili prvaka SD Matjaža Hana, bila pa naj bi donedavna zunanja ministrica Tanja Fajon. Iz vrst Levice sta bila sokoordinatorja Asta Vrečko in Luka Mesec.

Iz vrst vladnih strank so bili vsi predsedniki: Jernej Vrtovec (NSI), Anže Logar (Demokrati), Tina Bregant (SLS) in Marko Lotrič (Fokus), ki je bil predvsem v funkciji predsednika državnega sveta. Bila je tudi večina ministrov in precej poslancev SDS, NSI, tudi iz vrst Resnice sta prišla Aleksander Štorek in Nedeljko Todorović.

Letos vsaj proslave ni bojkotirala nobena (resna) politična stranka. Običajno, kadar so jo pripravljali levi oblastniki, ni bilo Janše in večine iz SDS, ki so organizirali svoje alternativne proslave. Podobno je tudi leva opozicija leta 2021 bojkotirala državno proslavo in organizirala alternativno v Trbovljah, kjer so bili borčevski prapori dobrodošli. Po Golobovi zmagi je Janša leta 2022 bojkotiral državno proslavo v Ljubljani in se udeležil alternativne v Pivki.

Od leta 2024 pa je začel ponovno hoditi na državne proslave in se s tem kazati kot zmernejši in vključujoč politik. Tudi lanske se je udeležil, takrat je sedel ob Nataši Avšič Bogovič, takratni vodji poslancev Svobode, ki je na letošnji proslavi nismo opazili. Kdaj bo Golob začel hoditi na proslave pod Janševo oblastjo? Če je zrel politik, jih ne bi smel ignorirati, saj navsezadnje z njimi ne častimo trenutnih voditeljev, temveč svojo samostojno in neodvisno državo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.