Po dobro obveščenih virih naj bi spornega iranskega poslovneža Iraja Farrokhzadeha, ki je od decembra 2008 do decembra 2010 v NLB opral okoli milijardo dolarjev, povabil takratni prvi človek banke Marjan Kramar.

Če bo jeseni na referendumu propadel zakon o drugem tiru, bosta SD in Desus zapustili vlak Mira Cerarja, volitve pa bodo decembra ali januarja, je prepričan samostojni poslanec Andrej Čuš.

Na ministrstvu so pravosodje zatrjujejo, da se zavzemajo za javno objavo celotnega premoženjskega stanja javnih funkcionarjev, medtem ko v predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPk) navajajo, da bi ta javna objava zajemala samo spremembe premoženjskega stanja, nastale v času mandata funkcionarja.

Predsednik Janez Janša je čestital za vstop v stranko Alešu Hojsu, ki je pred mesecem postal član izvršilnega odbora SDS.

V času spornega poslovanja iranskega poslovneža Iraja Farrokhzadeha v NLB, kjer je preko transakcijskega računa v dveh letih opral približno milijardo dolarjev, so bili predsedniki nadzornih svetov te banke Igor Marinšek, Stanislava Zadravec Caprirolo in Marko Simoneti.

Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Boris Štefanec, je pod orkestriranim udarom medijev predvsem zaradi nesoglasij s članico Almo Sedlar, ki ima kot nekdanja novinarka odlične zveze z mediji.

Do predsedniških volitev nas ločijo dobri štirje meseci, predsednik Borut Pahor pa še vedno nima resnega protikandidata.

Nedavna razkritja Igorja Omerze v knjigi o Borisu Pahorju, v kateri je objavil dokumente o sodelovanju nekaterih zamejskih Slovencev z nekdanjo SDV ter Jožeta Pirjevca z italijanskim Digosom, je tako hudo vznemirilo Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, levo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, da so se njeni veljaki pritožili Milanu Kučanu, bivšemu predsedniku slovenske partije in države.

Podpisniki pod vodstvom nekdanjega rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka zahtevajo sklic izrednega kongresa SLS, na katerem bi se pogovorili o prihodnosti stranke in pripravi na volitve.

V Rogoškem gozdu stoji spomenik žrtvam nacizma, pod njim pa naj bi dejansko ležala trupla po vojni pobitih ljudi.

Zadnja knjiga raziskovalca in publicista Igorja Omerza o udbovskem nadzorovanju zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, v kateri je objavil tudi udbovski dokument o tem, da naj bi Pahorja spremljal celo zgodovinar Jože Pirjevec in o njegovih dejavnostih obveščal italijanski Digos, je zelo razburila nekatere novinarske in zgodovinarske kroge, ki politično sodijo na levico.

V Magu smo septembra 2007 pisali, kaj sta se leta 2004 pogovarjala Janez Janša in Ivo Sanader, medtem ko jima je prisluškovala Sova.

V času, ko je iranski poslovnež v NLB pral milijardo dolarjev, so banko vodili Marjan Kramar, Draško Veselinovič in Božo Jašovič.

»Tarča sem obtožbe, ki jo je sprožil v svoji zadnji knjigi Igor Omerza, da sem Vas v letih 1988 in 1989 ovajal Digosu,« v javnem pismu, ki ga je objavilo Delo, piše zgodovinar Jože Pirjevec pisatelju Borisu Pahorju.

Profesor Ivo Banac, predavatelj na univerzi Yale, meni, da je Roman Leljak z odkritjem Hude jame napravil več kot vsi drugi zgodovinarji.

Bila je lepa, sončna nedelja, ljudje so se na zborovanju Ivana Krambergerja v Jurovskem Dolu prijetno zabavali. Okoli 18.45 je odjeknil strel, predsedniški kandidat je padel z govorniškega odra in obležal.

Ob 25. obletnici umora nekdanjega predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja razkrivamo, kako ga je Udba zlorabila, da bi onemogočila zmago Jožeta Pučnika.

»Ne vem, kaj je Jože Pirjevec poročal Digosu o meni,« pravi v Trstu živeči slovenski pisatelj Boris Pahor.

Saj ni res pa je: zgodovinar in doktorski študent Luka Lisjak Gabrijelčič je po tviterju po Reporterju zlil golide gnojnice zaradi objave dokumenta SDV o tem, da je zgodovinar Jože Pirjevec v osemdesetih letih italijanski tajni službi Digos ovajal slovenskega pisatelja iz Trsta Borisa Pahorja. Zdaj pa bo Lisjak ob Pahorju nastopal na letošnjem festivalu Mesto knjige v Novi Gorici, ki poteka od danes do naslednjega četrtka.

Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je za Primorski dnevnik »absolutno zanikal«, da bi bil zaupnik italijanske obveščevalne službe Digos.