Brez največje parlamentarne stranke SDS nove vlade ne bo mogoče sestaviti
Ne glede na medijsko histerijo se v Sloveniji ne dogaja nič zelo posebnega, vsekakor nič, česar ustavno-politični okvir ne bi predvidel.
Ne glede na medijsko histerijo se v Sloveniji ne dogaja nič zelo posebnega, vsekakor nič, česar ustavno-politični okvir ne bi predvidel.
Boj za zapolnitev vladne praznine, ki jo je s svojim samoprecenjevanjem ustvaril Marjan Šarec, dosega dno v zgodovini slovenske politične kulture.
Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Krščanski demokrat Anton Tomažič komentira aktualno politično dogajanje po odstopu predsednika vlade
Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja
Slovenijo je v ponedeljek, 27. 1. zadela neverjetna novica. Najprej je odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj, čez dobro uro je svoj odstop napovedal tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Hišica iz kart se je podrla: v letu in pol je odstopilo (ali bilo odstopljenih) sedem ministrov, trije so svoj odstop še pripravljali.
Marjan Šarec je z odstopom s premierskega položaja presenetil vse. Ne samo koalicijske partnerje, tudi Janeza Janšo, čeprav je še pred dvema tednoma ugotavljal, da je vladna koalicija klinično mrtva, da gre za politično truplo, ki se ohlaja in da je hitrost tega ohlajanja odvisna predvsem od cenika Zmaga Jelinčiča.
Potisni, rini, povleci....Take napise, večinoma na vratih trgovin ali drugih javnih prostorov vidimo vsak dan na desetine. Ali pa na naših avtocestah, kjer lahko preberemo nasvet »ne vozi, če piješ alkohol.« (Še posebno me v teh nagovorih oziroma navodilih moti beseda rini ki ni lepa in spominja kvečjemu na besedno zvezo »riniti z glavo skozi zid« ali »riniti v nesrečo« in podobno.)
Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja
Potovanja Dimitrija Rupla skozi slovensko politiko nam odkrivajo njen silno zapleteni svet.
Igor Kršinar, novinar
Marko Medvešek, novinar
Igor Kršinar, novinar
Ivan Puc, novinar
Lani, leta 2019 smo praznovali stoletnico ustanovitve prve slovenske univerze. Na to smo, kot majhen narod, upravičeno ponosni. V vsakem pogledu smo dohiteli večje evropske narode, ki imajo svoje univerze že stoletja. (Za resnično svoje jih lahko štejejo seveda šele od takrat, ko so na njih začeli predavati v njihovem, nacionalnem jeziku, po tem, ko je iz univerz izginila latinščina).
»Kako lepo je, če si pomagamo, zaupamo, se skupaj veselimo in se imamo radi. Srečno vsem, ki ste dobri ljudje,« je na facebooku zapisal v Božička oblečeni poslanec SDS Marijan Pojbič in se fotografiral s poslansko kolegico Lidijo Ivanuša, ki je iz SNS prebegnila v SDS.
Za nazaj se ne da spremeniti nič, naš pogled mora biti tudi ob koncu leta obrnjen naprej. Morda pa le ni vse tako črno, kot se zdi, treba je ohraniti kanček optimizma. V življenju ni pomembno samo to, kdo je na oblasti ali kolikšna je gospodarska rast, v osebnem življenju so pomembne tudi druge stvari, najprej zdravje, šele nato sreča, uspeh …
Nedavno nas je Dnevnik razveselil s prav bizarnim intervjujem. Od nekod so izkopali Dušana Šinigoja, nekdanjega predsednika izvršnega sveta skupščine socialistične RS, torej nekake vlade socialistične Slovenije.
Vladimir Veličković je eden najbolj zaznamovanih evropskih slikarjev druge polovice 20. stoletja.