Ne nositi maske je postalo udarni program vseh, ki se identificirajo s tranzicijsko levico. Ali tistih, ki upajo na kakšen bombonček

Ne nositi maske je postalo udarni program vseh, ki se identificirajo s tranzicijsko levico. Ali tistih, ki upajo na kakšen bombonček. Svojo vlogo pri tem so opravile medijske marionete, ki živijo z »mislijo«, da lahko z bicepsi in botoksom nadomestijo znanje epidemiološke vede in veljavo interne medicine. Zvezdniki »slovenskega Hollywooda« se hkrati ne zavedajo dejstva, da se njihova umišljena dežela neha nekje pod Karavankami ali pri Trbižu. Na železniški postaji v Beljaku ali na oni pod Višarjami namreč zanje še nihče ni slišal – niti nikoli ne bo.

A odsotnost »spoznanja« je za ljudi takšnega kova vselej potrditev v prepričanju, kako neverjetno pametni so. Ena od njih – Tanja Ribič – promovira upor zoper masko, a je sama prestopila prag življenja (abrahama), od katerega naprej je okužba z virusoma lahko (praviloma) smrtna. In to promocijo izvaja na območju, kjer je prav možnost okužbe največja (na mednarodnih terminalih za potniški promet). Enako velja za stranko, ki jo je prevzela Tanja Fajon. Samo v najbolj zamračenih možganih se lahko ob začetku eksponentne rasti pandemične nesreče brez primere porodijo takšnele »ideje«: »Smo za šolo brez mask.« Fajonova je spričo kronologije njene bolezni in let prav tako v kategoriji življenjsko ogroženih.

KOLUMNA V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24