Še Janša je pred leti prenehal z osebnimi tožbami medijskih kritikov, ko je umaknil tožbo zoper Vlada Miheljaka, potem pa izgubil še pravdni boj proti Delu zaradi pisanja Borisa Ježa (2015). Od tedaj dalje javno ni znano, da bi Janša kot politik osebno tožil medijske kritike. To pa ne velja za vodilne politike Levice, ki imajo v aktualnih razpravah o medijski zakonodaji polna usta besed o svobodi govora, hkrati pa sodno preganjajo svoje medijske kritike. Tako je Tomićeva junija zoper mene vložila odškodninsko tožbo, avgusta pa še dopolnitev tožbe. Ker se pač s tem bori proti svobodi govora, saj mi želi vzeti ustavno pravico do svobode izražanja.
Hkrati na facebook profilu Tomićeve v zadnjih tednih kar mrgoli njenih pozivov proti politični podreditvi in discipliniranju medijev. V podporo Assangeu je Tomićeva celo zapisala: »Boj za Assangea je boj za našo svobodo izražanja in pravico do obveščenosti.« Po javnih pozivih Tomićeve bi človek celo pomislil, da gre za veliko borko za svobodo izražanja, vendar je resnica povsem drugačna. Če bi bila Tomićeva res borka za svobodo izražanja, potem proti meni nikoli ne bi vložila tožbe. Ker tožijo samo tisti politiki, ki zatirajo svobodo izražanja!
Tomićeva mi v resnici želi s tožbo preprečiti, da bi o njej in njeni stranki še naprej kritično pisala. V Reporterju sem v julijski kolumni »Violeta Tomić tepta svobodo govora« (Reporter, 27. 7. 2020) javnost informirala, da me Tomićeva toži, ker sem v času lanskih volitev za evropski parlament kritično pisala, da Tomićeva in njena stranka Levica svojo ideologijo utemeljujejo na boju proti bogatašem, razslojevanju in revščini, hkrati pa si je Tomićeva na volitvah v evropski parlament leta 2019 prizadevala, da bi kot evropska poslanka v petletnem mandatu postala milijonarka z bajno poslansko plačo in s tem še bolj razslojila Slovenijo med bogate in revne ter tako delovala v popolnem nasprotju z deklarirano ideologijo Levice (Violeta Tomić se grebe za milijon evrov in cmera nad reveži. Tipična levičarska hinavka!, Reporter, 1. 3. 2019).
V zvezi s tožbo Tomićeve sem v julijski kolumni izpostavila, da je tožba Tomićeve zoper mene novi dokaz politične hinavščine in nedoslednosti Tomićeve skupaj z njeno stranko Levica, ki javno govorijo eno, v resnici pa delajo povsem drugo.Vendar tudi to ni ustavilo Tomićeve, saj jezaradi omenjene julijske kolumne nadaljevala s političnim pritiskom na mojo svobodo govora in avgusta vložila še dopolnitev odškodninske tožbe zoper mene.
Edina novost v dopolnitvi tožbe je ta, da Tomićeva sedaj še eksplicitno trdi, da sem žaljivo pisala tudi o njeni stranki Levica in s tem sodišču posredno sporoča, da me toži tudi v imenu politične stranke Levica. Kakšna sramota! Po tridesetih letih demokracije se v Sloveniji znova oživlja verbalni delikt, saj se tožbe politikov zoper medijske kritike uvrščajo med najbolj brutalne poskuse političnega discipliniranja kritičnih medijev!
Javno pozivam Tomićevo, da preide od visokoletečih besed o svobodi govora in umakne politično tožbo zoper mene ter tako javno pokaže, da dejansko stoji za svojimi besedami o svobodi govora. Politični pregon svobode govora, Violeta Tomić, spada na smetišče zgodovine!
Še več, v zaključku dopolnitve tožbe je Tomićeva zapisala: »Več kot očitno je, da se toženka tudi po prejemu tožbe ne namerava zamisliti nad sabo in nad svojimi izjavami, ampak še z večjo vnemo 'udriha' po tožnici.« S tem je Tomićeva jasno izrazila tendenco političnega discipliniranja, da me zastraši (chilling effect) in doseže, da za vedno preneham kritično pisati o njej in stranki Levica. Tako se torej Tomićeva bori za svobodo govora – da jo preganja! Češ, a ne boš nehala pisati o meni in moji stranki? Sicer bom proti tebi vložila še več dopolnitev tožbe. Res, bravo, Tomićeva, zdaj si že Janšo prekosila pri pregonu medijev. Očitno se proti Janši zato boriš, da ga v zatiranju medijske svobode prekosiš.
Vendar to še ni vse! Stranka Levica je minuli četrtek na svojem Facebook profilu objavila Poziv Luke Meseca predsedniku Pahorju (10. 9. 2020), v kateri se je Mesec v imenu Levice znova razglasil za velikega zaščitnika svobode govora in napadel predsednika Pahorja, ker si je upal podvomiti o politični nepristranskosti RTV Slovenija. Seveda Mesec v svoji izjavi ni obsodil želje Tomićeve po omejevanju moje ustavne pravice do svobode izražanja. Kje pa, Mesec o tožbi Tomićeve molči kot miš! Ker jo seveda podpira pri sodnem pregonu mene!
Za stranko Levica in njeno podpredsednico Tomićevo je očitno tehtno novinarstvo le nekritična propaganda zanjo in za stranko Levica, kot je denimo izvajajo ideološko levi mediji na čelu z RTV Slovenija. Za Tomićevo se svoboda govora konča v trenutku, ko nekateri mediji kritično pišemo o njej ali Levici. Res smo nizko padli, da se za največje borce za svobodo govora razglaša stranka Levica z Tomićevo na čelu, ki v resnici zatira svobodo govora. Ker pač v Levici nenehno eno govorijo in ravno nasprotno delajo. Zato nimajo verodostojnosti in stagnirajo v javnomnenjskih anketah.
V politiki velja železno pravilo, da si politiki pridobijo zaupanje javnosti, ko z lastnim ravnanjem javno pokažejo, da res verjamejo v besede, ki jih zagovarjajo. Zato javno pozivam Tomićevo, da preide od visokoletečih besed o svobodi govora in umakne politično tožbo zoper mene ter tako javno pokaže, da dejansko stoji za svojimi besedami o svobodi govora. Politični pregon svobode govora, Violeta Tomić, spada na smetišče zgodovine!
