Alec Baldwin Svet24.si

Hollywoodski strokovnjaki: Alec Baldwin ni ...

osumljeni, umor družine đokić, goran džonić Svet24.si

Balistiki potrdili, da gre za morilsko orožje, v ...

katrinas (6) Svet24.si

Ženska trojnost kot izjemen energijski potencial

poroka dimnik frantar-xx Reporter.si

Kako je "suhceni in nebogljeni" Igor Zabret ...

metka-paragi Necenzurirano

"Vlada želi le stroko, ki se ji uklanja" ...

Đuro in Tanja (2), foto MGL Odkrito.si

Tanja Ribič in Branko Đurić Đuro - luksuz na ...

green dragons Ekipa24.si

MAŠČEVANJE za Škofjo Loko? Navijači iz ...

Svet

60-letnica začetka gradnje berlinskega zidu

Deli na:
60-letnica začetka gradnje berlinskega zidu

Takole je dva dela Evrope pred 28 let delil berlinski zid. Očitno prihaja čas gradnje novih zidov, s Slovenijo med prvimi, ki ga gradi. - Foto: Google

Berlinčani so se 13. avgusta pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo, čez nekaj dni pa so ob meji postavili zid, ki je 28 let fizično delil mesto in prebivalce na dva dela. Ob obletnici začetka gradnje bo v Berlinu potekala slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve.

Uro po polnoči 13. avgusta 1961 se je začela tajna akcija Vrtnica. Vzhodna, komunistična Nemčija (NDR), ki je bila pod nadzorom Sovjetske zveze, se je odločila za osamitev zahodnega dela Berlina, ki je bil pod nadzorom zahodnih zaveznikov, ZDA, Velike Britanije in Francije. Predvsem je želela prekiniti vse večje prehajanje in bežanje prebivalcev vzhodnega dela Berlina na Zahod, v demokratični in kapitalistični svet.

Z akcijo so praktično čez noč prekinili železniške povezave med vzhodnim in zahodnim delom mesta, ceste so razrili in postavili na kilometre bodeče žice. Začela se je gradnja Berlinskega zidu okoli zahodnega dela mesta.

Vseskozi so zid posodabljali in povečevali. Na koncu je bil dolg okoli 155 kilometrov, od tega je čez mesto potekalo okoli 45 kilometrov. Znamenita Brandenburška vrata pa so bila praktično na nikogaršnji zemlji. Okoli 1400 kilometrov dolga mejna ograja je zrasla tudi na meji med obema Nemčijama.

Še nekaj tednov pred nočno akcijo je vodja vzhodnonemške komunistične partije Walter Ulbricht pred mednarodnimi mediji zagotavljal, da nihče ne namerava zgraditi zidu. Namesto tega je politični funkcionar govoril o združevanju in mirovni pogodbi. Takrat še nihče ni vedel, da je ukaz za gradnjo zidu dal ravno Ulbricht.

Za številne spomin na zid do danes ni izginil. Gradnja zidu je pomenila neštete ločene družine in prijatelje. Številni po 13. avgustu 1961 niso več mogli v službo ali šolo v drugem delu mesta, ker je bil prehod zagrajen.

Država je želela s tem ukrepom končati eksodus svojih, predvsem mladih prebivalcev na Zahod, v nadaljnjih letih pa je varovanje meje in zid nenehno razvijala in izpolnjevala, tako da je postal beg na Zahod praktično nemogoč.

Zid je presekal 193 ulic ter 12 prog podzemne železnice oz. avtobusnih linij. Med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom je bilo osem mejnih prehodov ter šest prehodov med NDR in Zahodnim Berlinom. Zid je varovalo 11.500 oboroženih stražarjev, ki so mejo nadzorovali s 302 stražnih stolpov, vsakogar, ki je nezakonito prečkal mejo, pa so morali ustaviti, četudi z ustrelitvijo.



Pobeg na drugo stran je vseeno uspel okoli 5000 ljudem, večinoma skozi predore. Pri poskusu bega jih je življenje izgubilo najmanj 140. Večino so padli pod streli stražarjev, nekateri pa so se tudi sami smrtno ponesrečili. Na meji med obema Nemčijama pa naj bi po različnih podatkih umrlo najmanj 260 ljudi.

Berlinski zid je v skoraj treh desetletjih obstoja postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo. Po demokratičnem vrenju pa je tudi zanj prišel čas konca - 9. novembra 1989 je padel, Berlin je znova postal enoten. Prebivalci pa so osovraženi zid začeli razbijati kar z macolami.

Proti koncu leta so zid začeli rušiti tudi načrtno. Vodstvo NDR se je odločilo, da je treba zid porušiti oz. njegove dele uporabiti v gradbeništvu. Uradno so začeli zid sistematično rušiti junija 1990. Združitev Nemčij pa je sledila 3. oktobra 1990.

V Berlinu originalnega zidu skoraj ni več. Najbolj obiskana je galerija na prostem East Side Gallery v četrti Friedrichshain, kjer je z 1,3 kilometra najdaljši del ohranjenega originala. Svoje ime je galerija dobila po tem, da je vzhodno stran zidu poslikalo 118 umetnikov iz 21 držav. Svoje umetnine so ustvarili praktično takoj po padcu zidu med februarjem in septembrom 1990, tik pred ponovno združitvijo Nemčije.

Kje je potekal zid, pa lahko dandanes obiskovalci Berlina vidijo po kockah v tleh, ki zaznamujejo nekdanjo mejo.

V nemški prestolnici se bodo tragičnega dneva spomnili z obsežnim programom. V petek bo potekala osrednja slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki se jo bo udeležil tudi predsednik države Frank-Walter Steinmeier. V okviru programa bodo položili tudi vence v spomin na žrtve.

Ulica je simbol nemške delitve, saj so bile tu posledice gradnje zidu še najbolj vidne. Zid je namreč čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih. Na začetku so tu številni vzhodni Berlinčani pobegnili na Zahod, saj so kar skozi okna hiš skočili na drugo stran Berlina. Oblast je to nato preprečila najprej s tem, da so okna kar zazidali, kasneje pa so porušili kar celo stavbo.

Loading...