Borci zagnali hrup zaradi izginotja Titovega kipa: obnavljamo ga, pravijo na Brdu

Kip maršala Josipa Broza - Tita je leta 1947 izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić. Spomenik je več let stal v Ljubljani, kasneje so ga prenesli na Brdo pri Kranju v park kipov socialističnega obdobja. Letos spomladi so sprehajalci opazili, da kipa ni več na podstavku. V kranjskem združenju borcev za vrednote NOB so se na upravljalce obrnili z vprašanji, zakaj so kip odstranili in ali bo v park ponovno umeščen do začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko se bodo na Brdu vrstili protokolarni dogodki.

V javno gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije - JGZ Brdo so odgovorili, da je skulptura potrebna obnove. Zato so jo prenesli v zaprte prostore, kjer je pripravljena na raziskave, ki so potrebne za izdelavo konservatorsko-restavratorskega programa, pri čemer dogovarjanja o nadaljnjem postopku del še potekajo.

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so za STA pojasnili, da bo šele po izvedenih raziskavah in po natančnem popisu zatečenega stanja znano, na kakšen način in kje se bodo odvijala konservatorsko-restavratorska dela na kipu. Na osnovi izsledkov vseh raziskav bodo namreč pripravili program potrebnih posegov in šele takrat bodo lahko tudi časovno opredelili trajanje celotnega posega.

Po njim znanih podatkih skulptura Tita do sedaj še ni bila restavrirana. So pa skulpture postavljene na prostem veliko bolj podvržene procesom propadanja in predvsem na bronu so potrebna nujna vzdrževalna dela, ki vključujejo obnovo zaščitnega sloja na nekaj let, so pojasnili na ZVKDS.

V zadnjih letih so izvedli več pregledov stanja tovrstnih spomenikov in njihova želja je, da se vzpostavi redni monitoring nad spomeniki na prostem, ki so najbolj ogroženi. "Dogaja se namreč, da so tovrstni kipi deležni nestrokovne obnove, s katero je odstranjena dragocena patina, ki je del originala," so opozorili na zavodu.

V nadaljevanju bodo za skulpturo Tita predvidoma izdelana tudi navodila za njeno vzdrževanje. "Tovrstna navodila bi po mnenju stroke na splošno potrebovali vsi, posebej pa še prostostoječi in tako vplivom bolj izpostavljeni spomeniki - javne plastike," so poudarili na ZVKDS in dodali, da so na to potrebo v restavratorskem centru na različnih ravneh že večkrat opozorili.

V JGZ Brdo so izpostavili, da je kiparska zbirka na Brdu najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji. Gre za eno od redkih javnih zbirk kipov, nastalih okoli sredine preteklega stoletja, pod katere se podpisujejo avtorji, kot so Ivan Zajec, Ivan Napotnik, Tine Kos, Frane Kršinić, Boris Kalin, Grga Antunac, Vanja Radauš, Frančišek Smerdu, Karel Putrih, Zdenko Kalin in Stojan Batič.