Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški in politični voditelj, ki je oblast v državi prevzel leta 1799 z državnim udarom. Umrl v izgnanstvu na otoku Sveta Helena leta 1821 po tem, ko je na kratko zavladal večini Zahodne in Srednje Evrope.
"Le malo usod je oblikovalo toliko življenj, ki presegajo njihovo lastno," je dejal Macron, ki je poudaril, da slovesnost ob dvestoletnici Napoleonove smrti ni namenjena praznovanju njegovega celotnega življenja.
V govoru na akademiji, ki jo je ustanovil Napoleon, je omenil njegove pozitivne prispevke k francoski zgodovini in kulturi, hkrati pa je govoril o negativnih in krvavih delih njegove zapuščine.
V luči gibanja Črna življenja štejejo, ki v Franciji in po svetu opozarja na rasizem, je v središču razprave o Napoleonovi zapuščini njegova odločitev, s katero je leta 1802 ponovno uvedel suženjstvo. Številni dvomijo, da je zato moralno slaviti Napoleona.
Več francoskih levo usmerjenih politikov in intelektualcev pa je opozorilo tudi na dejstvo, da je Napoleon oblast prevzel na nedemokratičen način. Menijo, da takega človeka v sedanjosti ne bi smeli slaviti.
Francoski predsednik je očitke zavrnil in dejal, da sam ne podpira izbrisa zgodovine, slovesnost pa ni namenjena "niti zanikanju niti kesanju" za Napoleonova stališča, ki niso v skladu s sodobnimi pogledi.
Dvestoletnica Napoleonove smrti
V Franciji so v sredo obeležili dvestoletnico smrti Napoleona Bonaparteja. V Parizu je potekala slovesnost, na kateri je spregovoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je tudi položil venec na njegov grob. Sicer pa obletnica mineva v znamenju burne razprave o Napoleonovi zapuščini, z poroča francoska tiskovna agencija AFP.