Pleterski je v visoki starosti močno fizično opešal in želel si je umreti. Poskus samomora mu ni uspel, javno pa je povedal, da si želi evtanazijo ali samomor s pomočjo - oboje pa je slovenska zakonodaja prepovedovala. Državnemu zboru je zato poslal poziv, v klaterem je utemeljeval, zakaj ima po njegome mnenju človek pravico do smrti in končanja življenja po lastnih željah.
"Želim izraziti svojo željo, da uveljavim svojo osebno človekovo pravico do smrti. Izrazil sem svojo željo tudi s svojim dejanjem, o katerem priča brazgotina pod zapestjem moje levice. Ta brazgotina priča tudi o tem, da sistem v Sloveniji te moje človekove pravice ne priznava. Hočem posebej poudariti, da vztrajam pri stališču, da bi morala biti ta pravica do smrti priznana v Sloveniji pa tudi v vseh drugih državah. Moja želja in namen je opozoriti državni zbor RS kot najvišji organ naše državne suverenosti, da mora sistem demokracije to vprašanje pravice rešiti sistemsko," je Pleterski pisal DZ.
Janko Pleterski je bil redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od sredine 18. stoletja do leta 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Aktiven je bil tudi kot politik. V letih 1986-89 je bil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, med letoma 1988 in 1990 pa je bil član predsedstva SRS kot del reformističnega kroga ZKS okoli Milana Kučana in Janeza Stanovnika, poročata časnika Delo in Večer.
Rodil se je 1. februarja 1923 v Mariboru. Realno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1941 maturiral, akademsko izobraževanje je do leta 1952 pretrgala vključenost v NOB in obnovo države.
Kot zgodovinar je Pleterski največ pisal o slovenski zgodovini poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini Koroških Slovencev in o odnosih med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi.
Med njegovimi deli so Narodna in politična zavest na Koroškem 1848-1914, Slowenisch oder deutsch?, Koroški plebiscit, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917, Nacije, Jugoslavija, revolucija, Dr. Ivan Šušteršič 1863-1925, Pravica in moč za samoodločbo, O Rožmanovi vojni, Avstrija in njeni Slovenci. Pred kratkim je objavil zadnje delo - Knjiga pisem: razmišljanje o slovenski državnosti.
Za svoje delo je prejel številna priznanja - nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1986), priznanji Inštituta za narodnostna vprašanja (1995) in dr. Franca Petka (2007), red zaslug za narod III. stopnje (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993), še poročajo mediji.
Janko Pleterski, zgodovinar, akademik in profesor, je imel bogate izkušnje tudi kot politik in diplomat. Njegov zgodovinarski opus je časovno, pa tudi problemsko zelo širok in kaže na njegovo razumevanje Slovencev v določenem času in določenih političnih razmerah, je na predstavitvi njegove zadnje knjige Knjige pisem, ki jo je Pleterski sam označil, kot njegovo zapuščino javnosti, povedal zgodovinar Zdenko Čepič.