Ob tem je dodal, da v zvezi s takratnim dogajanjem obstajajo še nekatera nepojasnjena poglavja, na katera že skoraj tri desetletja neuspešno iščejo odgovore. Eno od takih je, zakaj je nekdo ukazal, da se izpred Mestne občine Maribor umakne varovanje, kar je omogočilo, da je JLA ugrabila poveljnika pokrajinske teritorialne obrambe in njegovega spremljevalca ter s tem povzročila novo vojno živcev.
"Tega ukaza ni dala JLA, ni ga dala koordinacijska skupina, ministrstvo za obrambo ali republiški štab teritorialne obrambe, niti notranje ministrstvo. Ukaz je dal nekdo iz podzemlja preko takratne mariborske županje. To se ni nikoli razčistilo, vsi so umolknili, saj se je igrala dvojna igra, ki bi nas lahko veliko stala," je dejal Janša.
To se po njegovem ni zgodilo predvsem zaradi poguma Mariborčanov, ne le zaradi dejstva, da vlada ni klonila, saj ji brez podpore ljudi ne bi uspelo. So pa pozneje prejeli nekatere dokaze o tem, da so načrtovalci ugrabitve v generalštabu JLA za Maribor ocenili, da je to jugoslovansko mesto in mesto delavskega razreda, ki bo podprlo njihove akcije in se bo izreklo proti odcepitvi Slovenije. Vse te analize, ki so izvirale iz slovenskih virov, so se hitro razblinile v nič, je še dodal.
V nadaljevanju okrogle mize sta spomine na čase osamosvajanja in dogodke v Mariboru obujala poslanec SDS Franc Breznik in nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Medtem ko je slednji takrat deloval v vlogi kriminalista in je, kot je dejal, že sredi osemdesetih let občutil vse večje oddaljevanje med policijo in vojsko, je drugi bil del prve generacije, ki se je sredi maja začela usposabljati v Pekrah.
Tudi Breznik je ocenil, da je v Mariboru šlo za dogodek velikega državljanskega poguma, ki bi ga danes morali obeleževati z državnim praznikom. Pri tem je dejal, da bi bil v vsaki normalni družbi vojni obrambni minister eden najbolj uglednih ljudi v državi, a je nedokončana slovenska tranzicija povzročila, da so v Sloveniji zavladale neprave vrednote.
Vsi sogovorniki na okrogli mizi so se skupaj s predstavniki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve še pred dogodkom udeležili tudi slovesnosti v spomin na prvo žrtev osamosvojitve Slovenije Josefa Šimčika pred spominsko ploščo na Ljubljanski ulici.