Fotografska razstava ob 30-letnici afere JBTZ

Fotografska razstava se javnosti predstavlja ob obletnici dogodkov, ki so bili pred kuliso vsesplošne jugoslovanske krize 80. let prejšnjega stoletja povod za takojšen in množičen odziv slovenske civilne družbe. Aretacije treh civilistov in podoficirja JLA, po začetnicah njihovih priimkov znanih kot JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl), so spodbudile številne protestne akcije in zborovanja.

Izbor fotografij Stojka, Bizilja, Šelhausa, Cigliča in Bogataja, ki so iz fondov Muzeja novejše zgodovine Slovenije, obiskovalca vodijo na mesta zbiranja, med množice nazorsko in starostno različnih posameznikov in skupin, ki so v podpori četverici, obtoženi zaradi suma izdaje vojaške tajnosti, argumentirano in civilizirano nasprotovale kršenju temeljnih človekovih pravic.

Protestne akcije in zborovanja je večinoma organiziral sočasno ustanovljeni Odbor za varstvo človekovih pravic. Kot so zapisali v muzeju, je množična mobilizacija podobno mislečih leta 1988 pospešila demokratizacijo slovenske družbe ter napovedovala začetek skorajšnjega konca tako sistema kot jugoslovanske države, ki je zaradi številnih nikoli rešenih težav naglo drvela k svojemu koncu.

Razstava Argumentirano in civilizirano/1988 je razdeljena v dva dela. Na panojih pred ljubljanskim muzejem novejše zgodovine se z 11 fotografijami predstavlja "fotografski kronist, ki je skoraj dnevno beležil stampedo dogodkov druge polovice 80. let in je avtor prvega vidnega dokumenta politične aretacije pri nas, fotograf tednika Mladina, Tone Stojko," je za STA pojasnila kustosinja razstave Nataša Strlič.

Muzejsko preddverje pa po besedah Strličeve ponuja "do sedaj redko ali nikoli videnih 18 dokumentarnih fotografij tiste pozne pomladi, vročega poletja in jeseni leta 1988, ki so jih nezanesljivemu človeškemu spominu iztrgali fotografa časnika Dnevnik Nace Bizilj in Marjan Ciglič, fotograf Mladine Janez Bogataj ter takrat že upokojena fotografska legenda Edi Šelhaus".

Pogovor s fotografoma Stojkom in Biziljem je vodil takratni odgovorni urednik Radia Študent in član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, zdaj urednik Sobotne priloge časnika Delo Ali Žerdin.