Na Bavarskem se že resno pripravljajo na jesenske deželne volitve. Krščansko-socialna unija (CSU) na plakatih volivce nagovarja s sedanjim ministrskim predsednikom dežele Markusom Söderjem in sloganom "Söder naredi", a kaj, ko stranka ni zakupila tudi istoimenske spletne strani. To so namreč naredili večni tekmeci socialdemokrati (SPD).

Za Slovenijo bi bilo najbolje, da novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec čim prej oblikuje manjšinsko vlado, meni večina v javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik in RTV Slovenija pripravlja Ninamedia. Če bi bile volitve danes, bi s 24 odstotki podpore zmagala SDS. V primerjavi z julijsko anketo pa je podpora najbolj padla SMC.

Po izvolitvi predsednika LMŠ Marjana Šarca za premierja se bodo prihodnji teden nadaljevala prizadevanja za sestavo nove vlade. Stranke bodoče koalicije bodo poskusile skleniti dogovor o razdelitvi resorjev, v DZ pa bodo v četrtek volili podpredsednici DZ in se po napovedih seznanili z odstopom sedanjega predsednika Mateja Tonina.

Predsednik SDS Janez Janša se je na družbenem omrežju Facebook odzval na petkovo izvolitev Marjana Šarca za mandatarja. Ocenil je, da se je s Šarčevo izvolitvijo v Sloveniji pripetil nov politični fiasko. Šarca je označil za mandatarja brez izkušenj v politiki, ki celo "ne pozna razlike med Svetom Evropske unije in Svetom Evrope".

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Kandidat za predsednika vlade Marjan Šarec je v nagovoru v DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in med drugim izpostavil tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.

Generalni sekretarji strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB so na današnjem tretjem srečanju o delitvi vladnih resorjev v bodoči koaliciji pripravili predlog razdelitve, ki pa še ni zakoličen, saj se morajo o tem posvetovati še v svojih strankah. Z usklajevanjem bodo nadaljevali v petek, neuradno pa naj bi zdravstveni resor vendarle pripadel LMŠ.

Državni zbor bo danes na izredni seji odločal o kandidatu za predsednika vlade Marjanu Šarcu. Za razpravo o predlogu so predvidene približno štiri ure in pol, nato pa bodo poslanke in poslanci o kandidatu odločali s tajnim glasovanjem. Predsednik DZ Matej Tonin predlaga, da bi bila to tudi edina točka, ki bi jo obravnavali danes.

Ustavni pravnik Jurij Toplak glede koalicijskega ali opozicijskega statusa Levice opozarja, da je to definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ. Ne glede na sporazume in pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev v DZ. A za demokratičnost Slovenije in DZ je bolje, da poslanci ne smatrajo Levice za opozicijsko stranko, je ocenil.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je potrdila, da bi po delitvi ministrstev v prvem krogu dogovarjanj njim pripadlo ministrstvo za infrastrukturo in da bi vodenje prevzela sama. Pojasnila pa je, da si je sama želela vlogo koordinatorke resorjev financ, zdravstva in sociale. Svet SAB bo sicer o vstopu v vlado dokončno odločil prihodnji teden.

Aktualni predsednik DZ Matej Tonin je danes izrecno opozoril vodje poslanskih skupin, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic pri volitvah predsednika vlade pomeni kršitev nekaterih členov ustave in kazenskega zakonika. "Kot predsednik DZ se bom poslužil vseh pristojnosti, da tovrstno prakso preprečim," je poudaril Tonin.

Poslanci bodo prihodnji teden v drugem krogu iskanja mandatarja po junijskih volitvah odločali o kandidaturi prvaka LMŠ Marjana Šarca, seja DZ je predvidena za petek. Šarec lahko računa na podporo LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice, ki skupaj štejejo 52 poslancev. V torek se bo sestal tudi skupni odbor, na mizi bo predlog zvišanja odhodkov ZZZS.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS bodo danes v DZ vložili kandidaturo Marjana Šarca za predsednika vlade, ob tem pa si želijo tudi podporo Levice, s katero bi manjšinska vlada sodelovala. Člani Levice se lahko o tem sodelovanju sicer še danes do polnoči izrečejo na internem referendumu.

Peterica pod okriljem LMŠ, ki poskuša sestaviti vlado, se bo danes sešla z Levico na pogovoru o sporazumu o projektnem sodelovanju z manjšinsko vlado. Iz Levice so jim namreč v petek poslali predlog sporazuma, ki bo danes na mizi pogajalcev. Ali so vsi iz peterice za takšno sodelovanje, bodo sicer dokončno odločili organi strank v prihodnjih dneh.

Prihodnji teden se bodo nadaljevala pogajanja o oblikovanju in podpori petstrankarske manjšinske vlade Marjana Šarca, ki jo je pripravljena podpreti še Levica. Po sestanku peterice z Levico o sporazumu o projektnem sodelovanju se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi organi nekaterih strank, rok za vložitev mandatarske kandidature se izteče v petek.

Po tistem, ko je padla v vodo še ena možnost večinske vlade Marjana Šarca, se pojavljajo različne ideje o možnem povolilnem povezovanju. Ena zadnjih je ideja o vladi pod vodstvom Mateja Tonina, ki pa bi lahko bila, kot kaže, račun brez krčmarja, saj v strankah morebitnih pogovorov v to smer ne potrjujejo. Avtorji ideje sicer ostajajo anonimni.

Stranka Levica je včeraj zvečer strankam LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS posredovala predlog sporazuma o projektnem partnerstvu za podporo manjšinski vladi.

Manjšinska vlada peterice strank pod okriljem LMŠ, ki bi jo podprla Levica, je po oceni analitikov Andraža Zorka iz agencije Valicon in Matevža Tomšiča s fakultete za uporabne družbene študije sicer možna, a ne nujno stabilna. Ob tem opozarjata predvsem na veliko število strank in neizkušenost potencialnega mandatarja, prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Koordinator Levice Luka Mesec bo danes seznanil Marjana Šarca oz. peterico, s katero so se pogajali o koaliciji, z v torek sprejetim stališčem sveta stranke, da ne podpira vstopa v koalicijo, da pa podpirajo oblikovanje sporazuma o sodelovanju s Šarčevo manjšinsko vlado. V zvezi s tem bodo v Levici danes začeli tudi interni referendum.

V Zimbabveju potekajo prve splošne volitve od lanskega padca diktatorja Roberta Mugabeja, ki je državo vodil skoraj 40 let in jo privedel v globoko gospodarsko krizo. Pred volišči so bile dolge vrste volivcev še pred njihovim odprtjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.