Revija Reporter
Svet

Morales svari pred prelivanjem krvi, opozicija vztraja pri njegovem odhodu

STA

4. nov. 2019 13:20 Osveženo: 14:11 / 04. 11. 2019

Deli na:

Podporniki Mese so se s privrženci Moralesa spopadli v prestolnici La Paz, protesti so izbruhnili v mestih Potosi, Cochabamba in Santa Cruz.

Reuters

Carlos Mesa, glavni tekmec bolivijskega predsednika Eva Moralesa na nedavnih volitvah, je spričo obtožb o volilni prevari pozval k novim volitvam, eden od opozicijskih voditeljev pa je celo zagrozil z odstavitvijo Moralesa in pozval vojsko k podpori. Vlada se je odzvala s svarili pred prelivanjem krvi.

V Boliviji so izbruhnili protesti in izgredi, ko je bil za zmagovalca volitev 20. oktobra razglašen Morales, ki je s tem osvojil že četrti zaporedni predsedniški mandat. Njegovi nasprotniki izid označujejo za prevaro in njegov glavni tekmec na volitvah Mesa je v nedeljo pozval k ponovitvi volitev.

"Verjamemo, da so najboljša rešitev za to krizo v trenutnih okoliščinah nove volitve, v izvedbi novega nepristranskega volilnega telesa in pod budnim očesom mednarodne skupnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Mesa.

Konservativni opozicijski voditelj z juga države Luis Fernando Camacho pa je medtem v soboto celo zagrozil z odstavitvijo Moralesa. Moralesu je dal na razpolago še 48 ur, da odstopi, sicer da bodo še danes "odločno ukrepali in poskrbeli, da odide". Vojsko je pozval, naj bo "na strani ljudi".

Morales se je odzval z obtožbami, da njegovi nasprotniki iščejo prelivanje krvi. "Hočejo, da bi policija in vojska ubijali ljudi," je v nedeljo dejal v televizijskem pogovoru. Notranji minister Carlos Romero pa je zatrdil, da se oblikuje "strategija za udar".

Vlada ima po njegovih besedah obveščevalne podatke, po katerih se danes zvečer po lokalnem času v bližini predsedniške palače v La Pazu pripravlja "nasilen spopad". "Kdorkoli prosi za vojaško posredovanje, si želi krvi in si želi smrti," je dejal Romero.

Camacho sicer ni opredelil, kakšno ukrepanje ima v mislih, njegovi podporniki pa so v preteklosti nekajkrat zavzeli javna poslopja.

Vojska je bila doslej v sporu glede volitev nevtralna, je pa bila država pred letom 1982 priča številnim vojaškim vstajam in diktaturam.

Moralesu se obeta, da bo s služenjem četrtega mandata ostal na oblasti vsaj do leta 2025. Njegovo zmago na zadnjih volitvah je potrdilo vrhovno volilno sodišče. Morales je osvojil 47 odstotkov glasov, a deset odstotnih točk prednosti pred Meso, kar je zadostovalo za zmago v prvem krogu. Do tega rezultata je prišlo, potem ko sta bila dolgo časa praktično izenačena, na koncu pa se je štetje glasov nenadno in nepojasnjeno obrnilo v njegovo korist.

Štetje glasov sedaj preverjajo tudi opazovalci Organizacije ameriških držav, kar pa opozicija zavrača kot odvračanje pozornosti, s pomočjo katere bi se Morales lažje obdržal na oblasti.

Bolivijska ustava sicer omejuje predsednika na največ dva zaporedna mandata, a je Moralesu ustavno sodišče omogočilo kandidiranje za že četrti mandat. Ustavno sodišče tako kot volilno sodišče sestavljajo člani, ki jih je imenovala Moralesova stranka Gibanje za socializem.