Maja 1995 je obrambni minister vodil delegacijo v Izraelu: »Ko so bili na večerji na vrsti govori, sem izraelskemu predsedniku vlade in obenem obrambnem ministru Jicaku Rabinu izročil brigadirsko sabljo. Zahvalil se je, potem pa je vstala njegova žena in rekla: ’Jicak, zamerim ti, ker nisi povedal, da brez Slovencev ne bi bilo Izraela. Ko je bilo najtežje so bili z nami. Vemo, da je bila to Jugoslavija, a Slovenci to so počeli v njenem imenu.«

Kacin je izpostavil ključno pomoč Jugoslavije Izraelu pri zračni obrambi, ko se je takoj po razglasitvi države leta 1948 začela prva izraelsko-arabska vojna. Več kot 60 letal je iz Češkoslovaške priletelo do letališča pri Nikšiču, kjer so jih »okrasili« z jugoslovanskimi oznakami in jih opremili dodatnimi rezervoarji. Tako so prebili britansko blokado in leteli neposredno v Izrael.

»Vedno so znali to ceniti. Ljudje, ki so sodelovali pri tej operaciji so dobili status nacionalnega junaka. Bil sem priča, ko je predsednik Slovenije Milan Kučan v Izraelu za to operacijo odlikoval Dana Shaikeja in na naši strani Eda Brajnika. Slednji je umrl že leta 1983. Kučan je Shaikeja obiskal v bolnišnici in mu izročil najvišje odlikovanje. Kmalu za tem je umrl in naš predsednik se je udeležil pogreba. Vzdrževal je dialog z Izraelom na najvišji ravni in skrajni čas je, da Izrael pri nas odpre rezidenčno veleposlaništvo,« je dejal Kacin.

Medtem, ko se Kacin v omenjeni radijski oddaji večkrat zavzema za pragmatičen pristop, ga Kučan zavrača (zavzema za »načelno in inteligentno zunanjo politiko«). V imenu pragmatizma se podpira zločine in ruši mednarodno pravo, je dodal.

Sodelovanje Udbe in Mosada je bilo zgledno. Kučan je nedavno pritrdil, da smo z Izraelom gradili dobre odnose, a takrat je bila država bistveno drugačna od današnjega Netanjahujevega režima. Medtem, ko se Kacin v omenjeni radijski oddaji večkrat zavzema za pragmatičen pristop, ga Kučan zavrača (zavzema za »načelno in inteligentno zunanjo politiko«). V imenu pragmatizma se podpira zločine in ruši mednarodno pravo, je dodal.

»Naša javnost nikoli ne sliši, da imamo odnose tudi s palestinsko administracijo. Tam imamo urad za zveze, visokega diplomatskega predstavnika v statusu veleposlanika. Ukvarjamo se ves časa z obema stranema, poslušamo pa zgodbo, kot da se vlada ukvarja le z Bibijem Netanjahujem in da s Palestinci nima nobenih stikov,« je še dejal Kacin.

O tem, kako se ukvarjamo tudi s palestinsko upravo, javno ni znano kaj dosti ali nič. Morda je na delu tiha diplomacija, ki ji daje prednost zunanji minister Kajzer, ukvarjanja s palestinsko stranjo ne obešamo na veliko zvon. Če bi, bi za to izraelske oblasti za to vedele.

Vrnimo se še malce v polpreteklost. V začetku leta 2011 se je v državnem zboru vnela razprava o vsakršnih nabavah orožja. V stranki Janeza Janše so zapisali: »V SDS vztrajamo na stališču, da je nekdanji minister za obrambo in vidni član LDS Katarine Kresal Jelko Kacin kupoval zastarelo orožje v Izraelu, ki je potem na poligonu delalo invalide iz slovenskih vojakov in med njimi tudi sejalo smrt ter zapravljalo denar z obnovami predpotopnih tankov T-55.«

Kot je v Delovem podkastu Moč politike pojasnil Kacin, je bil »Izrael edina država, ki nam je bila, bili smo pod embargom na uvoz orožja, pripravljena dobaviti orožje in strelivo. Ko je bil po podpisu Daytonskega sporazuma embargo umaknjen, je kmalu ob dveh ponoči na Brnik priletel izraelski jumbo jet in prepeljal dve havbice, minomete in strelivo – skladno s pogodbo. Vrsto nakupov TRP (temeljni razvojni programi) smo realizirali s pomočjo Izraela.«