Kot je na gospodarskem forumu v Vladivostoku dejal Putin, Ukrajini z vdorom v Kursk v začetku avgusta ni uspelo ustaviti prodora ruske vojske na vzhodu Ukrajine. "Cilj sovražnika v Kursku je bil, da preusmerimo sile in ustavimo ofenzivo na določenih območjih, zlasti v Donbasu, ki ostaja naš glavni cilj," je zatrdil.

Menil je celo, da se je ukrajinska vojska s tem oslabila, medtem ko da je ruska pospešila svoje napredovanje. Obenem je dejal, da jim je uspelo ukrajinske sile, ki so zavzele nekaj mest in vasi v obmejni ruski regiji, potisniti nazaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kljub temu, da je po vdoru v Kursk Putin zatrdil, da v tovrstnih okoliščinah pogajanja niso mogoča, je danes znova izrazil pripravljenost na pogovore. "Ali smo se pripravljeni pogajati z njimi? Tega nismo nikoli zavračali," je dejal.

A ob tem je navedel, da bi morali pogovori potekati na podlagi dogovora med Moskvo in Kijevom, ki sta ga strani leta 2022 dosegli v Istanbulu in je vmes že padel v vodo.

Kremelj je že večkrat zatrdil, da sta bili državi spomladi leta 2022, kmalu po začetku ruske agresije, na pragu dogovora. "Uspeli smo doseči dogovor, o tem priča tudi podpis vodje ukrajinske delegacije, kar pomeni, da je bila ukrajinska stran v splošnem zadovoljna z doseženim," je Putin povedal danes.

Prepričan je, da ga na koncu niso uveljavili, ker da so prejeli povelje, naj tega na storijo, saj da so "elite ZDA, Evrope - nekaterih evropskih držav - želele doseči strateški poraz Rusije".

Rusija sicer od jeseni 2022 regiji v Donbasu, Lugansk in Doneck, obravnava kot del svojega ozemlja. Lugansk nadzoruje skoraj v celoti, Doneck pa je deloma.

V preteklosti je Putin kot pogoj za kakršnekoli mirovne pogovore s Kijevom zahteval umik ukrajinskih sil iz teh dveh regij, obenem pa še iz Hersona in Zaporožja, kar tako Ukrajina kot njene zahodne zaveznice zavračajo.