V njej bi lahko zbral politike, ki imajo do Putina bolj prijazna stališča. Sam je bil kot zunanji minister največ v stikih s Kremljem, zato bi lahko stranko podprli gospodarstveniki, ki so zaradi sankcij proti Rusiji, najbolj oškodovani. Koliko bi pravzaprav v Sloveniji imela podpore proruska stranka?
Nekoč je bil njegov vzdevek »Teflonski Karl«, saj se ga nobena afera ni prijela. Karl Erjavec je bil nepogrešljivi del slovenske politike več kot 15 let: vse od 2004, ko je vstopil v prvo vlado Janeza Janše kot obrambni minister, pa do januarja 2020, ko ga je na kongresu Desusa premagala Aleksandra Pivec, ki je nato stranko odpeljala v tretjo Janševo vlado.
Konec leta se je Erjavec vnovič vrnil na čelo Desusa, tokrat kot mandatarski kandidat takratne opozicije KUL in nato kot Napoleon doživel svoj Waterloo, ko je izgubil glasovanje za konstruktivno nezaupnico proti Janši. Odločilni so bili prav glasovi poslancev njegove stranke Desus, ki so mu obrnili hrbet. Nato se je zaposlil v kranjskem podjetju Iskratel kot pomočnik direktorja za tuje trge Željka Puljića, od koder so ju avstrijski lastniki kmalu za tem odslovili.
Za nosilca evropske liste Desusa ni bil sprejemljiv, zdaj pa je na slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem razkril, da pripravlja vrnitev v politiko. Najprej bo ustanovil društvo Zbor za prihodnost Slovenije, nato pa še stranko. Ali jo bodo podprli gospodarstveniki, ki so zaradi sankcij proti Rusiji izgubili svoje posle?
Pišemo, kdo vse v Sloveniji poziva k prekinitvi vojaške pomoči Ukrajini in sporazumu s Putinom ter kako uspešne so v Sloveniji stranke z najbolj proruskimi stališči.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
