Francoska vlada je danes pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v francosko notranjo politiko, potem ko je ta na Twitterju komentiral nasilne proteste t. i. rumenih jopičev v Franciji in napadel pariški podnebni sporazum. Proti Trumpovim opazkam so se poleg tega kritično odzvali tudi nekateri francoski politiki.

Belgijski premier Charles Michel je v soboto zvečer sporočil, da bo njegova vlada nadaljevala z delom kot manjšinska vlada, potem ko jo je zapustila največja koalicijska stranka, flamska nacionalistična stranka N-VA zaradi načrtovane podpore Belgije globalnemu dogovoru ZN o migracijah. Michel je napovedal preoblikovanje vlade.

Vlada je danes iz upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala predsednika Miha Juharta in za neizvršnega direktorja imenovala Tomaža Beska. Razlog je zgodba s prodajo zemljišča za tovarno družbe Lonstroff v Logatcu.

Francoski premier Edouard Philippe bo danes predlagal moratorij na zvišanje trošarin na gorivo, da bi tako pomirili t. i. rumene jopiče, ki že več tednov protestirajo proti visokim cenam goriva, njihovi protesti pa so se minuli konec tedna v Parizu sprevrgli v izgrede.

Francoski premier Edouard Philippe je imel včeraj vrsto srečanj z voditelji političnih strank, potem ko so protesti proti zvišanju cen goriva v soboto prerasli v nasilje. Danes naj bi se na zahtevo predsednika Emmanuela Macrona srečal s predstavniki protestnikov, t. i. rumenih jopičev. Zaradi težav doma pa je Macron odpovedal obisk v Srbiji.

Vlada je v DZ poslala predlog spremembe zakona o odškodninah za izbrisane, po katerem odškodnine, ki jih izbrisani terjajo v sodnih postopkih, ne bi bile več omejene, bi pa bile omejene zamudne obresti. Predlaga, da ga DZ sprejema po nujnem postopku. Predlog je posledica sodbe ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen o omejevanju odškodnin.

Pristojni ministri in predstavniki sindikatov javnega sektorja so danes podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plačah ter na njihovi podlagi pripravljene anekse h kolektivnim pogodbam. Uvodoma jih je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je dejal, da je izpogajano največ, kar je možno, saj stanje v proračunu več ne dovoljuje.

Kot pravi dr. Matevž Tomšič, ni medijsko prikrivanje anomalij, korupcije, nepravilnosti nič manj sporno, kot so lažne novice.

S svojo »nesrečno«, kontroverzno pojavo je nekdanji minister Marko Bandelli poskrbel, da sta se v ospredju javnega interesa razvoj in kohezijska politika. Slovenija ima med letoma 2014 in 2020 na voljo 3,4 milijarde evrov, črpanje teh razvojnih sredstev pa bi morala močno pospešiti. Do konca septembra je zahtevala za povračila iz evropskega proračuna le dobrih 300 milijonov evrov.

Na Madžarskem nameravajo centralizirali zasebne provladne medije, kar je že sprožilo nove skrbi zaradi svobode medijev v tej državi. Po napovedih naj bi skoraj 500 provladnih medijskih podjetij združili v holding, ki bo koordiniral delo časnikov, revij in televizij. Holding naj bi vodil medijski strokovnjak Gabor Liszkay.

Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministra za obrambo Karla Erjavca generalmajorko Alenko Ermenc imenovala za novo načelnico Generalštaba Slovenske vojske (SV). Kot so sporočili po seji, bo Ermenčeva dosedanjega načelnika Alana Gederja zamenjala v sredo. Tako po činu kot po položaju bo tako najvišje med pripadnicami SV doslej.

Vlada bo po napovedi obrambnega ministra Karla Erjavca danes na dopisni seji imenovala Alenko Ermenc za novo načelnico Generalštaba Slovenske vojske. Ermenčeva, ki je v petek postala prva slovenska generalka, bo na tem mestu v sredo nasledila Alana Gederja. Tako po činu kot po položaju bo tako najvišje med pripadnicami SV doslej.

Vlada premierja Marjana Šarca uživa 42,9-odstotno podporo, kar je najvišja podpora doslej, 39,8 odstotka vprašanih pa je z njo nezadovoljnih, kaže javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Med strankami ima največjo podporo še vedno SDS, čeprav ji je podpora v primerjavi z oktobrom malo padla, SD pa je prehitela LMŠ in se uvrstila na drugo mesto.

Napeti odnosi v koaliciji, ki se je zatresla zaradi nasprotovanja SAB noveli zakona o izvrševanju proračuna, še kar odmevajo. "Takega fiaska gotovo nisem nikoli doživel, da bi moral na seji vlade spremeniti stališče organov stranke," je predsednico SAB Alenko Bratušek včeraj zbodel prvak DeSUS Karl Erjavec.

V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca bodo na prošnjo SAB strankin predlog za novega kohezijskega ministra počakali do srede, so za STA pojasnili v Šarčevem kabinetu. SAB bo kandidata za novega ministra predlagala po tistem, ko je s tega mesta na poziv premierja odstopil Marko Bandelli, sicer podpredsednik stranke.

Premier Marjan Šarec danes pričakuje predlog SAB za novega kandidata za ministra za kohezijo. Predsednica SAB Alenka Bratušek je namreč napovedala, da bosta s premierjem po odhodu Marka Bandellija s tega položaja rešitev našla do petka.

Predsednik vlade Marjan Šarec je ministre opozoril, da njihove izjave o drugem tiru niso primerne, dokler se z njimi ne seznani vlada. Prav tako je dejal, da se vsi v vladi zavzemajo za vse skupine ljudi v državi. "Trditi, da se samo ena stranka zavzema za upokojence, ostali pa ne, je precej pretenciozno," je okrcal koalicijske partnerje.

Koalicija se ni uspela uskladiti glede predloga novele zakona o izvrševanju proračuna, o katerem bo odločala vlada. Napoved SAB, da predloga zaradi regresa upokojencev ne bo podprla, pa prinaša resne težave koaliciji. Premier Marjan Šarec naj bi po neuradnih informacijah stranki dal vedeti, naj zakon podpre, ali pa razmisli o položaju v vladi.

Javnomnenjska raziskava Vox populi je pokazala, da se je vladi Marjana Šarca podvojila podpora javnosti, saj jo kot uspešno ocenjuje 44 odstotkov vprašanih, kar je še enkrat več kot oktobra. Med strankami vodi SDS z 18-odstotno podporo, na drugo mesto pa se je tokrat s 14,7 odstotka uvrstila SD pred LMŠ, ki bi jo volilo 12,2 odstotka vprašanih.

Avstrijska vlada je na včerajšnji seji sprejela številne zakonske predloge, ki jih bo še letos obravnaval parlament. Med drugim tudi predlog zakona o prepovedi skrajnih simbolov, ki je bil razširjen, tako da bodo v prihodnje med drugim prepovedani tudi simboli hrvaških ustašev.