Čakš: Mlinarjeva bi Šarcu lahko celo zrasla čez glavo

Čakš je v izjavi za STA opozoril, da v primeru manjšinske vlade koalicijska večina na odborih DZ ni samoumevna, kar se je pokazalo tudi pri Mlinarjevi. Vseeno pa po njegovih besedah v oči bode ravnanje nekaterih koalicijskih poslancev, predvsem iz vrst DeSUS, ki priča o tem, da so odnosi znotraj koalicije daleč od rožnatih. Presenetilo bi ga, če Mlinarjeva v DZ ne bi dobila zadostne podpore, "saj bi to zgolj dobra dva tedna po ponovni parlamentarni potrditvi proračunskih dokumentov nakazalo, da premier Šarec vendarle nima vajeti povsem v svojih rokah".

Po mnenju Staričeve torkovo dogajanje na skupni seji odborov za EU in za gospodarstvo kaže na to, kako težavna bo prihodnost manjšinske Šarčeve vlade. "Vlada nima večine, odvisna je od podpore opozicijskih strank in predvsem od enotnosti same koalicije, ki tokrat kaže na vse razpoke, ki nastajajo med strankami. Zlasti med DeSUS in SAB, ki se potegujeta za isto volilno telo, to je za starejše," je dejala v izjavi za STA. Po njeni oceni je zato zdajšnja situacija za vlado zelo resna.

"Neizvolitev Mlinarjeve bi bila tako za vlado kot za SAB kar močan udarec," je poudaril Čakš. Dodal je, da primer Mlinarjeve priča o plitvosti kadrovskega bazena, iz katerega črpa tako SAB kot tudi večina drugih vladnih strank. "Če danes ne bo kakšnih posebnih taktičnih manevrov s strani premierja in LMŠ, je lahko usoda kandidatke tudi ogrožena," pa je ocenila Staričeva. Spomnila je, da je predsednica SAB Alenka Bratušek večkrat javno na Šarca naslovila pričakovanje, da bo zagotovil podporo Mlinarjevi.

"Torej se je že takrat zavedala, da lahko konflikti, ki obstajajo med strankami v vladi, pomenijo to, da bo kandidatka težko dobila večino. Ni nemogoče, da jo dobi, bo pa zelo težko," je poudarila Staričeva, ki je novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija. Če Mlinarjeva v DZ ne dobi podpore, bo to po njenih besedah zelo slabo za politično stabilnost v vladi in za področje kohezije. "To bo nova zelo velika razpoka v vladi in bo njena politična moč v parlamentu še manjša," je dodala.

Na vprašanje, kolikšno moč bi imela Mlinarjeva kot kohezijska ministrica, če bi bila imenovana kljub neenotni podpori koalicije, je Čakš odgovoril, da nedvomno manjšo, kot bi jo imela ob prepričljivi podpori na odborih in v DZ, to pa velja tudi za SAB na splošno: "Slednje morda premierju tudi ustreza, saj pomeni lažje vodenje vlade, ki je že tako ali tako manjšinska. Obenem je Mlinarjeva s svojo politično svežino medijsko fotogenična osebnost in bi Šarcu lahko celo zrasla čez glavo."

"Če bo Mlinarjeva imenovana za ministrico, težave ob glasovanju ne bodo bistveno vplivale na njen položaj," pa meni Staričeva. Po njenih besedah bo bolj pomembno to, kako se bo znašla v novem okolju, kako uspešno bo opravljala svoje delo in kakšen bo položaj SAB v koaliciji. Dodala je, da pa bi neuspeh Mlinarjeve pomenil burno politično obdobje: "Premier bo na določeni točki, če bo imel toliko težav, moral premisliti, kako učinkovita je njegova vlada."

Odgovornemu uredniku spletnega portala Domovina.je Čakšu se zdi razumljivo, da se je razprava na seji odborov dotaknila tudi načina podelitve slovenskega državljanstva Mlinarjevi. "Ne toliko zaradi vprašanja, ali je do njega kot pripadnica narodne manjšine upravičena - tu ne bi smelo biti dilem -, temveč ker so zaradi notranjepolitičnih potreb izrabili zakonsko možnost izredne naturalizacije iz 'nacionalnega interesa', ki pa v zakonu ni predvidena v namene popolnjevanja kadrovskih lukenj politične oblasti," je dejal.

Spomnil je še, da v uredbi o merilih za zagotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo celo izrecno piše, da se ta možnost praviloma ne uporablja kot instrument reševanja pomanjkanja ustreznih strokovnjakov na posameznih področjih. Po njegovih besedah bo dilema, koliko je podelitev državljanstva Mlinarjevi dejansko v nacionalnem interesu, dobila še dodatno dimenzijo, če Mlinarjeva v DZ ne bo izvoljena za ministrico.