V Beogradu trdijo, da so bili ti arhivi uničeni med napadi Nata leta 1999.

"Ta zahteva ni nič novega. V času vseh vlad pod vodstvom SDS smo to zahtevali. Srbija je to tudi obljubila. Gre za sporazum o sukcesiji," je zapisal Janša. Ocenil je, da so "povsem nasprotno levičarske vlade RS naredile vse, da arhivi ostanejo v Beogradu" in da so "v zameno za ta 'spregled' Srbiji prepuščale tudi veliko ostalega iz sporazuma o nasledstvu".

Potem ko je v nedeljo na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji prepričljivo zmagala Študentska lista, je premier na omrežju X zapisal, da bodo "eventualno odločitev novih oblasti v Srbiji za pospešitev pogajanj za vstop v EU pozdravili". "Vendar ne bomo dali soglasja za kakršenkoli napredek, dokler Srbija ne izroči Sloveniji vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo," je dodal.

Direktor Arhiva Republike Slovenije Andrej Nared je za torkove Odmeve na Televiziji Slovenija povedal, da so pred leti od Srbije dobili uradni odgovor, da je bilo gradivo zveznega sekretariata za notranje zadeve, pod katerega je sodila Služba državne varnosti oziroma Udba, in ki bi moralo načeloma biti v Arhivu Jugoslavije, uničeno oziroma zelo poškodovano v bombardiranju stavbe notranjega ministrstva v Beogradu ob Natovih napadih leta 1999.

"Odgovor je bil, da je bilo gradivo, konkretno pet arhivskih fondov, pet sklopov gradiva, uničeno oziroma zelo poškodovano ob bombardiranju stavbe ministrstva za notranje zadeve v Beogradu ob Natovih napadih leta 1999. To je edina uradna informacija, s katero v arhivih razpolagamo. Dejansko mi do gradiva zveznega sekretariata za notranje zadeve do zdaj še nismo mogli dostopati," je dodal.

"V vojaškem arhivu, v fondu varnostno-brezbednostne agencije, se pravi neke varnostne agencije, je po podatkih, ki sem jih dobil od kolega, ohranjenih, (...) okoli 146 škatel, ki so bile z naše strani pregledane. Vendar tam ni kaj posebno veliko gradiva, ki bi se nanašalo na Slovenijo. Sploh pa ne tako zanimivega, kot bi si želeli ali pa kot je omenil Igor Omerza," je dejal Nared.

Pisatelj in raziskovalec Omerza namreč meni, da bi arhivi lahko razkrili lokacije ubitih v povojnih pobojih in ozadje afere JBTZ ter morebitne sodelavce obveščevalnih služb SFRJ.

Vprašanje arhivov ureja priloga D leta 2004 uveljavljenega sporazuma o nasledstvu po nekdanji skupni državi. Ob letošnji 25. obletnici podpisa sporazuma je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve izpostavilo, da po relativno majhnem napredku v zadnjih letih ostaja še veliko odprtih vprašanj. Med pomembnejšimi je izpostavilo tudi vračanje arhivskega gradiva.