Potem ko je ravnateljica šole na Floridi izgubila službo, ker so na njeni šoli med poukom umetnosti otrokom pokazali fotografijo Michelangelovega Davida, je vodja italijanskega muzeja, ki hrani slavni kip, v ponedeljek kritizirala domišljijo Američanov, ki goloto enačijo s pornografijo, kot izkrivljeno.

Nikolaj Beer je slovenski slikar, rojen v Križevcih, ki zadnja desetletja živi na Izlakah. Ob kulturnem prazniku je prejel nagrado Prešernovega sklada. V zgodbi smo se sprehodili skozi njegovo zanimivo življenje. Odraščal je v evangeličanski družini z bratom in sestro, očetom poštnim uradnikom in mamo gospodinjo. Veliko časa je preživel v prostorih pošte, ki je delovala v njihovi domači hiši. Tu se je naučil brati, naslikal pa je tudi svoje prve portrete.

Že petnajsto leto zapored bo v Ljubljani potekal festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, tudi letos bo to spomladi.

»Je pa res tudi, da se mi redovnice, ki so se mu pustile izkoristiti, niti najmanj ne smilijo. Navsezadnje biti katoliška redovnica zame ne pomeni ne vem kakšne časti,« je pesnica, umetnica in nova/stara Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič v intervjuju za Delo izjavila o redovnicah, ki jih je več let, če ne kar desetletij, zlorabljal pater Marko.

Upravni odbor (UO) Prešernovega sklada, ki odloča o dobitnikih Prešernovih nagrad, se je odzval na domneve, da bo Svetlani Makarovič Prešernova nagrada, ki jo je leta 2000 zavrnila, izročena na letošnji proslavi. Scenarij prireditve ne vključuje nastopa nekdanje nagrajenke, za ponovno podelitev nagrade pa ni pravne podlage, je zapisal v izjavi.

Ker v zadnjih tednih prihajajo na dan pričevanja o spolnih, psihičnih in tudi duhovnih zlorabah, ki naj bi jih v Italiji, kjer deluje, in tudi v Sloveniji povzročil slikar, jezuit slovenskega rodu pater Marko Ivan Rupnik, se časnik Večer v današnjem članku sprašuje, ali bi Rupniku morali odvzeti Prešernovo nagrado.

V Mariboru se danes začenja 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU), katerega osrednja naloga ostaja povezovanje novih tehnologij z znanostjo, umetnostjo in premiki v družbenih okoljih.

Strokovni sodelavci Moderne galerije so na medije naslovili pismo, v katerem se javno distancirajo od razstave Momental-mente: žive slike z deli aktualnih slovenskih slikark in slikarjev po izboru kustosa Andreja Medveda. Po njihovem mnenju razstava predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja vedenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti.

Afera Smodej/Uranjek je zopet opozorila na temačno spolno predatorstvo, ki je v naši družbi nedopustno tolerirano (po podatkih iz raziskave ministrstva za pravosodje iz leta 2020 je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, to je 400.000 posameznikov!).

Okolico gradu Snežnik bo od danes do nedelje zavzel deseti interdisciplinarni festival Plavajoči grad. Organizatorji so za štiri dneve in tri noči napovedali 245 dogodkov, od tega bo dve tretjini glasbenih, ostalo bo predstavljalo uprizoritvene umetnosti, delavnice in družinski program.

Švedsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Švedska Poljski ne namerava vrniti dragocenega dokumenta iz leta 1506, Laskijev statut, ki so ga Švedi zaplenili več kot stoletje kasneje med pohodom na Poljsko in okupacijo Republike obeh narodov, ki je združevala kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino.

Konec tedna je za posledicami prometne nesreče umrl slikar Vinko Hlebš, poročajo mediji. Na Facebooku so njegove hčerke zapisale, da bosta s ženo, ki je prav tako umrla v nesreči, vedno ostala v njihovih srcih, "Vinko pa bo živel večno v svojih prečudovitih slikah, polnih optimizma in življenjske radosti".

Iz mariborskega Mestnega parka je izginila večja, sprehajalcem dobro znana bronasta fontana Fitoliti, ki je delo mariborskega kiparja Vojka Štuhca. Na Policijski upravi Maribor so danes potrdili, da je bila skulptura ukradena.

Ruska umetniška dela v italijanskih muzejih bodo vendarle lahko ostala dlje na Apeninskem polotoku. V skladu z dogovorom med svetovno znanim muzejem Ermitaž iz Sankt Peterburga in ruskim ministrstvom za kulturo bo lahko več kot 20 umetniških del v milanskem muzeju Gallerie d'Italia ostalo do 27. marca, kar je bistveno dlje od prvotnih načrtov.

Sliko Brez naslova (rumena in plava) je leta 1954 podpisal slavni ameriški umetnik latvijskega rodu Mark Rothko (1903 – 1970). Rothko ni imel v mislih ukrajinske zastave. To so prvič uradno uporabili leta 1918, v obdobju Ukrajinske narodne republike. Za časa Sovjetske zveze je bila kot nacionalni simbol prepovedana, vnovič so jo začeli uporabljati leta 1992.

Lojze Adamlje je eden najbolj znanih slovenskih nadrealistov, kar najbrž pomeni, da mu niso tuje niti najbolj nore ideje, ki jih poraja človeška domišljija, nezavedno, sanje. Toda kljub temu je na svoji umetniški poti ostal venomer prizemljen.

Mednarodna zasedba del različnih generacij, medijev in različnih poetik, ki se predstavljajo na skupni razstavi umetnikov v Galeriji Bažato se podaljšuje do konca februarja 2022.

Družina Rothschild je nedavno podpisala pismo o nameri o prodaji Rembrandtovega avtoportreta nizozemski vladi. Na nizozemskem ministrstvu za kulturo upajo, da bo sredstva za nakup v višini 150 milijonov evrov odobril parlament, saj bi tako prvič v nizozemske roke prišla podoba Rembrandta kot praporščaka.

Figurativni portret skupine The Beatles je leta 1984 ustvaril Jonathan Hague, eden najboljših prijateljev Johna Lennona v času študija, ki je umrl leta 2015. Sliko je Hagueova družina nato podarila muzeju skupine The Beatles v Liverpoolu, kjer je sedaj tudi razstavljena, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na Gradu Snežnik se bo drevi s spektaklom 70-članske skupine Etno Histeria World Orchestra in pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož ter drugimi gosti začel mednarodni festival Plavajoči grad. Festival bo v deveti, doslej največji izvedbi, do nedelje ponudil več kot 120 glasbenih skupin in 400 umetnikov z vsega sveta. Vstopnice so še na voljo.