Kot so uvodoma zapisali v pismu o razstavi, ki so jo odprli v četrtek, se ne "oglašajo, ker bi želeli polemizirati s kustosovim izborom umetnikov in umetnic in njihovih del", saj je kustos pri tem avtonomen, "četudi se o vsaki razstavi lahko diskutira, tem lažje, če je človek k temu povabljen - strokovni delavci Moderne galerije v času priprav na razstavo z njo nismo bili seznanjeni, prvič smo si jo lahko ogledali ob odprtju". Moti jih način posredovanja predstavitve del umetnic in umetnikov na razstavi. Kot so dodali, so nasprotovali že sami uvrstitvi te razstave v razstavni program Moderne galerije.
Na razstavi se, kot so zapisali, vrstijo napisi, ki naj bi s pridevniki označevali naravo dela posamičnega avtorja ali avtorice, na primer Romantični Čepin, Čudežni Jakše ali Cvetoča vedno mlada Joni. Kot menijo, je "praksa mediacije umetnosti v sodobnem muzeju v sodobnem času presegla tovrstno popreproščeno in enodimenzionalno, do avtorjev in gledalcev intelektualno pokroviteljsko reduciranje slikarskih del na nekakšen domnevno lahkoten, na videz igriv, v resnici pa banalen pridevnik". To po njihovih besedah pritiče "prej praksam marketinga, komodificiranja imena in umetniškega dela...", ki se mu mora vsak resen muzej odločno upreti.
Sporno se jim zdi tudi obračunavanje s preteklim delom muzeja, v katerem kustos gostuje. V uvodnem tekstu razstave namreč piše, da je osrednje nacionalno razstavišče krivo za večdestletno zatrtje slikarskega metjeja.
Kot so prepričani, ima "tako preprosto tolmačenje sodobnih umetniških praks daljnosežnejše posledice za mišljenje o umetnosti, kakor se lahko zdi na prvi pogled: vrača jo v konservativno polje zasebnega užitka in ji tako omeji širšo kulturno ali na sploh družbeno relevantnost". Sporno se jim zdi tudi obračunavanje s preteklim delom muzeja, v katerem kustos gostuje. V uvodnem tekstu razstave namreč piše, da je osrednje nacionalno razstavišče krivo za večdestletno zatrtje slikarskega metjeja.
Opisne oznake avtorjev in avtoric, ki visijo nad slikarskimi deli, so po mnenju podpisnikov pisma sporne in zaskrbljujoče tudi z vidika diskriminacije na podlagi spola. Avtorice so večinoma navedene zgolj z imeni, denimo "Cvetoča vedno mlada Joni", "Nikina globoka modrina" in "Inventivna iznajditeljska Suzana", medtem ko so moški kolegi predstavljeni s priimki, kot "(Ne)ponovljivi A. Kobal" in "Skulpturalni Lozar".
Ocenjujejo, "da je takšna odločitev predstavljanja umetnic in umetnikov v osrednjem nacionalnem muzeju za likovno in vizualno umetnost povsem nesprejemljiva, diskriminacijska in zato nedopustna". Muzej mora biti po njihovem mnenju mesto vključevanja in enakopravnosti in si tako nepremišljenih potez, ki razkrivajo popolno neobčutljivost za družbena vprašanja, ne sme dovoliti.
"Kritična senzibilnost do perečih družbeno-političnih tem in ideologij, ki prečijo tudi polje umetnosti in kulture, je bila vselej ključno vodilo pri delu strokovnih delavcev v Moderni galeriji, zato se od tovrstne 'neznosne lahkosti' naslavljanja in razstavljanja, kot je izkazana na razstavi Momentalmente: žive slike, odločno distanciramo," so zapisali podpisniki pisma: Martina Vovk, Marko Jenko, Adela Železnikar, Bojana Piškur, Igor Španjol, Lucija Cvjetković, Ana Mizerit, Dejan Habicht, Sabina Povšič, Teja Merhar in Jana Intihar Ferjan.
Kot je za STA povedal Andrej Medved, so vse njegove napise ob delih umetnikov odstranili, ker naj bi se nad nekaterimi pritožili sami umetniki. Staš Kleindienst je dejal, da se ne prepozna v opisu, da je romantični slikar, Miha Šuštar pa ne v opisu elokventni.
Na očitek, da se je poslužil prakse mediacije umetnosti, ki je v sodobnem muzeju v sodobnem času presegla tovrstno popreproščeno in enodimenzionalno, do avtorjev in gledalcev intelektualno pokroviteljsko reduciranje slikarskih del na banalen pridevnik, je odvrnil, da nikakor ne gre za pokroviteljstvo, še manj za banalnost. Glede enodimenzionalnosti pa je dejal, da gre pri kustosovem izboru vedno za enosmerno razumevanje, če oziroma dokler umetnik ne poda odziva. Kar Medved pogreša, je strokovna ocena razstave, ki bi jo strokovni sodelavci Moderne galerije opravili.
Kot je pojasnil, si je želel v napise vnesti igrivost, kar sicer ni običajna praksa resnih razstav. "In ta igrivost je potegnila za seboj imena slikarjev in slikark, a brez vsakršnekoli pretencioznosti ali namenske izbire glede na spol. Šlo je za čisto igro besed," je pojasnil.
To, da Moderna galerija v zadnjih letih ni predstavljala sodobnih slikarjev z nekaj izjemami, kot so denimo Gabrijel Stupica, Arjan Pregl in Metka Krašovec, pa je po Medvedovih besedah dejstvo. Kot je dejal, je sicer nekaj retrospektiv bilo, da bi se predstavljala sodobna produkcija mladih slikarjev, pa ne pomni. Kot izjemo je omenil le razstavo iz leta 2019 Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ki jo je pripravila kustosinja Martina Vovk.