Bi morali Marku Rupniku odvzeti Prešernovo nagrado?

Časnik se tudi sprašuje, ali je odvzem najvišjega slovenskega priznanja za umetnost sploh možen in kdo bi lahko sprožil takšen postopek.

Ob tem je objavil izjavo trenutnega predsednika UO Prešernovega sklada Jožefa Muhoviča, ki je ocenil, da je spolna zloraba nedvomno nesprejemljivo in zavržno dejanje, vendar patra Rupnika v obdobju do pravnomočno dokazane krivde pred civilnim sodiščem varuje domneva nedolžnosti.

Po njegovih navedbah se UO Prešernovega sklada doslej s takšnim primerom še ni srečal, za odvzem najvišje državne nagrade za umetnost pa ni pravne podlage niti v zakonu o Prešernovi nagradi niti v statutu Prešernovega sklada. UO je organ, ki po Muhovičevih besedah presoja umetnostne, ne pa moralne in kazensko-pravne fenomene v prostoru in času.

Kot je pojasnil za časnik, UO tudi danes, če bi imel med kandidati za nagrado koga, ki je osumljen zlorab, tega ne bi upošteval, ker presoja le umetniško vrednost opusa ali dela. "V primeru, da se sumi spolne, fizične in psihične zlorabe potrdijo pred civilnim sodiščem in se Rupniku krivda pravnomočno dokaže, bosta UO Prešernovega sklada in državni zbor kot zakonodajalec situacijo pretehtala in se v okviru svojih kompetenc odločila o strokovno in pravno korektnem postopanju v zvezi z njo," je povedal Muhovič.

Na ministrstvu za kulturo so po navedbah časnika ocenili, da bi bilo nujno spremeniti zakonodajo v delu, ki ne predvideva odvzema Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ker formalno odvzem nagrade trenutno ni možen, so ocenili tudi, da bi bilo v tem primeru spodobno, da bi jo prejemnik vrnil sam.

Kot spominja časnik, je podelitev Prešernove nagrade Rupniku pred 22 leti sprožila razburjenje v umetniških krogih. Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič, ki bi istega leta morala prejeti Prešernovo nagrado za pesniški opus, jo je zaradi tega zavrnila.

Odločitev, da Prešernovo nagrado prejme slikar, ki je cenjen predvsem v cerkvenih krogih, je upravni odbor (UO) Prešernovega sklada pod predsedstvom arhitekta Jožeta Kušarja po navedbah časnika sprejel samovoljno, saj strokovna komisija za likovno umetnost Rupnika ni predlagala kot enega od kandidatov, temveč ga je med nominirance uvrstil UO in mu nagrado tudi podelil.

"Poleg kršenja omenjenega postopka, ki so ga utemeljili z besedami, da 'gre pri poslikavi papeževe kapele Odrešenikove matere v Vatikanu za delo velike umetniške kvalitete in za pomembno prisotnost slovenske likovne umetnosti v enem od umetniških središč sveta', je bilo kršeno še eno pravilo. Prešernova nagrada se podeljujejo ustvarjalcem za življenjski opus, s katerim so trajno obogatili kulturno zakladnico. Rupnik pa je nagrado prejel zgolj za ta mozaik v kapeli, ki se nahaja v papeževih zasebnih prostorih, torej ni dostopen javnosti," je zapisal Večer.