Prebrali boste, kako se je izognil služenju vojaškega roka, kako ga je nekdanji predsednik Milan Kučan prevrnil z otroškega vozička, kako rad je igral nogomet, tudi z zdaj že pokojnim prvim škofom slovenske evangeličanske cerkve Gezo Ernišo in tudi, zakaj je tako rad bos hodil po Prekmurski zemlji. Zemlja, njive in hiše so tudi pogosti motivi njegovega umetniškega ustvarjanja. Nikoli pa ni silil v prve vrste.
„Nisem rad v prvih vrstah, ne v soju luči in kamer, raje sem kje na postaji in čakam na vlak ali sedim kje v kakšnem bifeju“ nam zaupa v pogovoru, ko ga vprašamo, ali ga je zmotil dogodek po koncu slovesnosti v Cankarjevem domu, ko je na oder prišla Svetlana Makarovič.
Nikolaj Beer še vedno ustvarja. Najraje zjutraj ali zgodaj dopoldne pri dnevni svetlobi. Morebiti je ravno zato v njegovih delih toliko barvite svetlobe. Te pa dandanes v tem temnem času vojn in sovraštva še kako manjka.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
