Po ukinitvi dneva nacionalnega spomina na žrtve komunizma (17. maja) je vsa teža spominjanja na žrtve komunističnih režimov spet le na evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. 23. avgust je za evropski dan spomina na te žrtve leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno zaznamujemo tudi v Sloveniji.

Kremeljsko vodstvo ne želi zajeti le Ukrajine, govorimo o velikih imperialnih ambicijah Rusije, ki želi spremeniti evropske meje v svojo korist, svari ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran v pismu ob obletnici zmage nad nacizmom v Evropi. Zaradi dejanj Rusije je pod vprašajem celoten sistem evropskih demokratičnih vrednot in mednarodne varnosti, meni Taran.

Poslanci DZ so danes končali razpravo o predlogu deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009, ki ga je predložila poslanska skupina SDS. Njeni poslanci namreč menijo, da v Sloveniji doslej še nismo uspeli obsoditi vseh oblik totalitarizma, s čimer pa se koalicijski poslanci niso strinjali.

V politično propagandni vojni prepričevanja prepričanih se pred volitvami zbirajo enako misleči, politično konkurenco pa bi eliminirali. Kdo je sovražnik demokracije, za katero naj bi šlo na volitvah, kot nekakšnem plebiscitu? Fašisti ali komunisti?

Pisatelj in akademik Zorko Simčič danes praznuje sto let. V svoji literaturi, zlasti še v prozi, je pretresljivo upodobil like slovenske politične emigracije in jih tako umetniško pripeljal domov ter bralce seznanil z dolgo zamolčano in neznano usodo velikega števila slovenskih ljudi.

V petek, 19. novembra, bo pisatelj, akademik in Prešernov nagrajenec Zorko Simčič praznoval sto let. V svoji literaturi, zlasti še v prozi, je pretresljivo upodobil like slovenske politične emigracije in jih tako umetniško pripeljal domov ter bralce seznanil z dolgo zamolčano in neznano usodo velikega števila slovenskih ljudi.

Ob današnjem dnevu spomina vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v državnem svetu poteka tudi mednarodna konferenca. Premier Janez Janša je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da bomo, če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, obsojeni na ponavljanje. Za doseg narodne sprave pa nas po njegovih besedah čaka še veliko dela.

V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.

Razvpitega predsednika društva Društva za promocijo tradicionalnih vrednot Urbana Purgarja je razjezil Matej Tonin, ki je obsodil Purgarjev tvit »Hitler je #heroj«. Toninu je zagrozil z razkritjem zanj in za Novo Slovenijo menda neprijetnih zgodb.

Janez Kranjc, dva mandata prodekan in tri mandate dekan ljubljanske pravne fakultete – to je nov kandidat za ustavnega sodnika. H kandidaturi ga je povabil sam predsednik republike Borut Pahor. Z vrhunskim pravnikom bi rešili »krizo« ustavnega sodišča, ko so v državnem zboru zapovrstjo propadli vsi predsednikovi predlagani kandidati.

Pogovor patra Branka Cestnika na Radiu Ognjišče je ugrabil privrženec teorij zarot, ki je predsednika vlade Janeza Janšo označil za levičarja, zamaskiranega v desničarja, zaščitne maske pa so zanj fašizem, ki ga nosimo na obrazu.

Stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, ampak je to težko pridobljen način življenja, ki bi ga morali ceniti vsak dan, sta pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisala evropska komisarja za vrednote in pravosodje. Pred nedeljskim dnevom spomina so potekali dogodki tudi v Sloveniji.

V Sloveniji in Evropi bomo to nedeljo znova obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura«. Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče, morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev. Toda oznaka kreatura bi bilo veliko bolj kot za partizansko gibanje uporabno za oznako pojavov, na katere naletimo v Pirjevčevih Partizanih.

Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj na predvečer evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov udeležil pietetne slovesnosti v Muzeju meščanstva Lendava. V nagovoru je opozoril, da so se totalitarizmi vedno začeli z majhnimi nestrpnostmi, in poudaril, da "stopiti v bran manjšini pomeni stopiti v bran sožitju".