Stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, opozarja Bruselj

"Stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, ampak je to težko pridobljen način življenja, ki bi ga morali ceniti vsak dan. Izbrali smo ga s podpisom evropskih pogodb - svobodo, da živimo v dostojanstvu, da izbiramo, kdo in kako naj vodi naše države, in da odločamo o lastni prihodnosti. Še naprej moramo trdno stati za temi vrednotami," sta v skupni izjavi danes poudarila komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisar za pravosodje Didier Reynders.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obeležujemo v spomin na podpis pakta Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in takratno Sovjetsko zvezo 23. avgusta 1939. Ta je "Evropo pahnil v temo", "vodil v kršitve temeljnih pravic milijonov Evropejcev" in "terjal še več milijon življenj", sta spomnila. Zato moramo ob vsakem 23. avgustu "obnoviti nauke te grozovite preteklosti", "se spomniti žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov" ter "počastiti vse, ki so se borili za boljšo prihodnost".

Študijski center za narodno spravo (SCNR) je medtem prihajajoči dan spomina danes obeležil s polaganjem cvetja na treh spominskih lokacijah v Ljubljani - pred spominsko ploščo ameriškega veleposlaništva, pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu in pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi.

Kot so sporočili, je obeležitev zaradi zdravstvenih razmer potekala "v prilagojeni obliki in ožji delegaciji". Pred ameriškim veleposlaništvom se je delegaciji SCNR sicer pridružila vodja sektorja za ekonomske in politične zadeve veleposlaništva Elizabeth MacDonald, pred zaporniškimi celicami pa je bil prisoten irski veleposlanik Myles Patrick Geiran.

Spominskega dogodka so se na vseh treh lokacijah udeležili tudi pripadniki garde Slovenske vojske, ki so položili vence v imenu vlade, in kvintet Policijskega orkestra, ki je svečanost pospremil z izvedbo domovinskih pesmi.

V sporočilu za javnost so v Študijskem centru za narodno spravo obenem spomnili na "tri mejnike slovenske zgodovine 20. stoletja, ki nas v letu 2020 spominjajo na boleče trenutke narodove preteklosti". To so stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu, 75 let od izvensodnih povojnih umorov in pa prav tako 75 let od montiranega političnega t. i. božičnega procesa, na katerem so po koncu druge svetovne vojne sodili 34 vplivnim nasprotnikom komunizma.

"V boju proti totalitarizmom in njihovim posledicam so bila ključna prizadevanja posameznikov in skupin, ki so verjeli v svobodo, pravičnost in demokracijo in ki so imeli pred seboj jasno vizijo, kakšna mora biti družba, ki človeku zagotavlja temeljne pravice in svoboščine. Mnogi med njimi so bili za te ideale pripravljeni dati svoja življenja. Ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov jim posvečamo še poseben spomin in spoštovanje," so še zapisali.

Predsednik republike Borut Pahor je medtem danes v luči dneva spomina sprejel predstavnike pobudnikov postavitve spominskega znamenja slovenskim in drugim knjigam, ki so bile prepovedane, uničene ali niso izšle zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih političnih sistemov 20. stoletja.

Predsednik je pobudo skupine akademikov in drugih strokovnjakov humanističnih ved podprl z navdušenjem, saj takšno spominsko znamenje po njegovem mnenju ni relevantno le za Slovence, ampak je "univerzalnega pomena in našo prihodnost navdihuje z željo po svobodi izražanja". Zavzel se bo, da bo tudi vlada pobudo razumela kot prispevek k "žlahtni tradiciji slovenstva, kjer imata jezik in beseda osrednje mesto", so sporočili iz urada predsednika.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Za datum je bil izbran 23. avgust, ker je bil tedaj podpisan pakt Ribbentrop - Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva.

Pakt je med drugim predvidel delitev Poljske med obe podpisnici, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. In izbruhnila je druga svetovna vojna.