Vsako leto ga še posebej počasti Študijski center za narodno spravo skupaj z vojaškim vikariatom Slovenske vojske in Nadškofijo Ljubljana. Tudi letos bodo predstavniki centra najprej položili cvetje pred spominsko ploščo pred ameriškim veleposlaništvom, pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi 3 in še pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. Sledila bo sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v ljubljanski stolnici, ki jo bo daroval nadškof Stanislav Zore. Po maši bo na slavnostni akademiji zbrane nagovoril prof. dr. Matej Avbelj.
Predsednik republike Borut Pahor je lani položil venec ob spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvami ter imel slavnostni nagovor. Na njegovo povabilo so bili navzoči predstavniki petih največjih verskih skupnosti v Sloveniji: katoliške, evangeličanske, islamske, judovske in pravoslavne. Pred slovesnostjo jih je predsednik sprejel v predsedniški palači. Na naše vprašanje, kako bo ta dan zaznamovala predsednica republike Nataša Pirc Musar, so nam iz kabineta sporočili, da je je zagovornica človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter ob številnih priložnostih poziva k izogibanju slehernim dejanjem in besedam, ki bi lahko vodili v izključevanje in sovraštvo.
»Predsednica Pirc Musar meni, da se moramo vseh žrtev zaradi sovraštva in izključevanja spominjati vsak dan, ob tem opozarja, da zgodovine sicer ne moremo spremeniti, lahko pa se iz nje učimo. Predsednica ostro obsoja vsako vrsto nasilja. Vsak posameznik in celotna skupnost mora narediti vse, da se nasilje prepreči,« je prepričana predsednica.
Poslanci državnega zbora so se lani ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poklonili z minuto molka. Kot je takrat dejala predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, spomin na žrtve vseh totalitarizmov obujamo na obletnico podpisa pakta Ribbentrop-Molotov, ki je zaznamoval začetek enega najbolj tragičnih poglavij evropske zgodovine. (23. avgusta 1939 sta Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, vodja diplomacij nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze, podpisala sporazum o delitvi interesnih sfer v Evropi ter o razkosanju Poljske.)
Evropski parlament je z resolucijo pozival, naj ta tragična evropska preteklost ostane v spominu, da je treba počastiti žrtve, obsoditi storilce in položiti temelje za spravo, je lani spomnila Klakočar Zupančič in poudarila vojno v Ukrajini. Ta nas krvavo opominja, da se iz preteklosti nismo veliko naučili in da mir ni nikoli samoumeven.
Naj spomnimo, da je že leta 1996 parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in leta 2006 resolucijo o potrebi po mednarodni obsodbi njihovih zločinov.
