Da je sogovornik hud nasprotnik Titovega komunizma, verjetno več ni treba ugibati, toda vseeno šokira spoznanje, da nekdo, ki je z intelektualno superiornostjo zagotovo pomemben člen v naši državi, o resnih eksistencialnih rečeh razmišlja kakor eden od bedačkov iz češkoslovaške risanke A je to!

Leta 1976 so jo začeli snemati in je po več kot 40 letih še vedno priljubljena. Z razlogom: le pomislite, koliko intelektualnih tepcev se prepozna v njej? Ljuba jim je, ker jim je domača. Stari marketinški trik pa je značilen tudi za sogovornika, ki naklonjenost nacizmu pojasni brez kompliciranja: imeli bi nižje davke! A! To je to! Ter: ti meniš, da bi nam bilo kaj hudega?

Imam odgovor, rada bi ga povedala, a mi znanec ne pusti do besede, saj ima sam očitno še veliko pripomniti o prelepem in surovem režimu – namesto neumne Evrope, kjer nam zdaj gospoduje Bruselj, bi mi, Slovenci, resda ostali brez lastne države, a tudi brez osebnih davkov, ki nas dobesedno davijo, in najbrž še brez kakšne malenkosti, na primer lastnega jezika, torej našega, slovenskega, a v tem ni nič hudega, saj bi v vsakem primeru govorili tudi v nemškem jeziku, svetovljansko, kar nam spodobno teče tudi danes. Sicer pa nas tukaj, na sončni strani Alp, ne bi nihče niti povohal.

Dialog se je končal z mojim hitrim, a olikanim, odhodom, saj nikakor nisem prišla do besede, da bi lahko razložila, da realna zgodovina niti približno ne bi tekla tako lahkotno. Če bi si svetovno ozemlje razdelili nacisti, italijanski fašisti in japonski imperialisti, zavezniške sile pa bi kapitulirale in pristale v kolaboraciji, mi, Slovenci, in številni drugi narodi tega tako ali tako ne bi več videli. Ne bi nas več bilo. Iztrebili bi nas.

Na nas so gledali kot na inferiorno raso, ki je ne bi bilo smelo biti, in to bi se tudi zgodilo. Zato je izdajstvo domobranca Leona Rupnika tako boleče. Rupnik je bil antisemit in najbrž bi še lastno mater prodal, da bi smel postati nacist, a več kot njihov lokalni pomočnik ni postal nikoli. Žal so tudi komunisti slabo pisali zgodovino – pač niso bili vešči –, sicer bi že davno izvedeli, da Rupnik in domobranci nikoli niso bili nacistični zavezniki.

Nacisti so jih imeli izključno za koristne idiote. Dokler bi jim koristili, bi jih pustili živeti, nato bi jih pobili. Tok zgodovine je to opravil prej. Vem, da me bo zaradi tega zapisa ogromno nevednih Slovencev zabilo na križ, a ne zamerim. Za mater modrosti so vzeli ignoranco, saj so partizanom zamerili komunistično revolucijo – kdo jim je ne bi? – in posledice čutimo še danes.

Razmislite, kaj menite o stranki NSI. Zde se tako fajn. Zmerni in spravljivi. A naj vam položim na srce, da me je o tem, kako bi nam zmaga nacistov prinesla fino in skoraj nevidno pozicijo ter nizke davke, prepričeval veliki simpatizer in član te stranke. Se vam to ne zdi strašljivo? Če imajo enega tihega nacista, jih imajo zagotovo več? Nacizem in fašizem torej nista mrtva. Sta le »speča«, in ko hrbtenica demokracije klone, bo zlo z lahkoto zopet zaživelo.

Morda ameriške distopične televizijske serije The Man in the High Castle, posnete po noveli Philipa K. Dicka iz leta 1962, ki prikazuje morebitno alternativno zgodovino in je na ogled na pretočnem filmskem kanalu Amazon Prime Video, tedaj več ne bomo imeli za fantazijo, temveč za resnico.

V enem od prizorov z neba padajo sivi kosmi, kakor onesnažen sneg, a lik iz serije drugemu liku pojasni, da to ni sneg. Kaj pa potem je? Ah, nič takega, samo nacisti zopet sežigajo hendikepirane ljudi. NSI, nikoli več.