Ko je Evropski parlament leta 2009 glasoval o resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je obsodil nacistični, fašistični in komunistični totalitarizem, jo je podprlo vseh takratnih sedem evropskih poslancev iz Slovenije.

Podprle so ga praktično vse parlamentarne skupine Evropskega parlamenta, tudi socialisti, liberalci, konservativci itd. Za resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega obdobja v Sloveniji, ki so jo evropski poslanci sprejeli s 357 glasovi ob 266 nasprotnih, pa so glasovali zgolj poslanci desnega dela Evropskega parlamenta.

Poleg Evropske ljudske stranke še (skrajno) desne poslanske skupine. Socialisti, liberalci in zeleni so bili proti. Tudi med slovenskimi poslanci je resolucijo podprlo zgolj pet poslancev SDS in NSI, ki delujejo v okviru Evropske ljudske stranke, medtem ko je četverica z levega političnega pola (Svoboda, SD, Vladimir Prebilič) resoluciji nasprotovala, češ da gre za »zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne ter se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti.«

Resolucija se resda prvenstveno ukvarja z žrtvami povojnih pobojev in drugimi žrtvami jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji, navsezadnje je bila tudi napisana zanje, a po drugi strani obsoja tudi »zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov in drugih vojnih akterjev, odgovornih za grozodejstva med drugo svetovno vojno in po njej, vključno s trivializacijo zločinov nacističnih in fašističnih režimov ter njihovih zaveznikov, pa tudi dejanja kolaboracionističnih sil in jugoslovanskih oblasti.«

Slovenski evroposlanci z levega dela tudi zavajajo, da so povojne poboje zagrešili posamezniki. Množične likvidacije (po »nasvetu« s Stalinom) zrežiralo vodstvo komunistične partije, ki je prevzelo oblast v Jugoslaviji. O tem obstaja še vedno veliko verodostojnih dokumentov in pričevanj.

Resolucija poziva, da v Sloveniji končno dostojno pokopljemo žrtve povojnih pobojev, da se omogoči spomin nanje, da so arhivi še naprej odprti, da se ne poveličuje nobenega totalitarnega režima.

Vse skupaj se je začelo, ko je aktualna vlada Roberta Goloba ukinila spominski dan na žrtve komunizma, zdaj je sledil hladni tuš iz Evropskega parlamenta. Pred 16 leti slovenskim evroposlancem, tudi z levega dela, ni bil problem podpreti resolucije, ki zadeva vso Evropo.

Težava je, kadar se znajde pod drobnogledom Slovenija. Takrat nobena stran noče priznati svojih napak, k temu pa pritegne še svoje evropske zaveznike.