Lep, sončen, ne prevroč poletni dan je bil, ko so k zadnjemu počitku položili tovariša Zdenka Roterja. V Rosalnicah, lučaj od Kolpe, so pri Treh farah, pokopali nekdanjega kapetana Ozne, ki, če sodimo po pesmi, ki so mu jo zavrteli na pogrebu, ničesar ni obžaloval.
Spomenka in Tine Hribar sta v Nedelu spregovorila o osamosvojitvi Slovenije, beseda pa je nanesla tudi na spravo, ob čemer je Spomenka Hribar posvarila pred prvakom SDS Janezom Janšo.
Igor Bavčar, osamosvojitelj, je kritičen do izjav nekdanjih predsednikov republike glede razpleta vojne v Ukrajini
Politična tajna policija Udba je leta 1980 spremljala reakcije ob umiranju in nato smrti Josipa Broza Tita. Poročila Udbe je prejemal tudi tedanji predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ki je od špicljev izvedel zanimive stvari. Publicist Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije in med njimi izpostavi nekatera bizarna poročila, ki so jih agenti Udbe pripravili za tedanje partijsko vodstvo.
Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.
Komu pripadamo? Kdo smo, če se izrazimo bolj mehko in bolj grobo: kje so naši gospodarji? Dimitrij Rupel bi se – in se pred leti tudi je – v naslovu geopolitične razprave vprašal: Bomo Prusi ali Rusi? Tako malodušno je decembra 1869 mladoslovenec Fran Levec zapisal v pismu Janku Kersniku: »Slovenci nimamo bodočnosti! Ali bomo Prusi ali pa Rusi!« To malodušje se je po Ruplu med obema velikima vojnama ponovilo, denimo v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, sicer pa je bil na njem utemeljen jugoslovanski in seveda slovenski socializem.
V delu Slovenski razkoli in slovenska sprava (2021) Tine Hribar in Spomenka Hribar s sklicevanjem na Prešernovo pesnitev Krst pri Savici reinterpretirata zgodnjesrednjeveško zgodovino prostora med Alpami in Jadranom.
Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.
»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.
Pred stotimi letu se je v Bohinju rodil profesor, politik in publicist France Bučar (2. 2. 1923–20. 10. 2015). Bil je eden od ustanovnih očetov države, predsednik leta 1990 demokratično izvoljene skupščine. Sam je bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. Za seboj ni pustil spominov, avtobiografije, je pa domala do konca izdajal knjige spisov o slovenski državi, narodu in demokraciji. Predgovore so mu izdajali nazorsko različni ljudje od Tineta Hribarja, do Ernesta Petriča in Jožeta Pirjevca.
Sredi avgusta bo svojo kandidaturo za predsednika republike predstavil tudi Ivo Vajgl, dolgoletni diplomat, nekdanji zunanji minister in dvakratni evropski poslanec. Potrdil nam je, da bo nastopil kot samostojni kandidat, z zbiranjem podpisov volivcev, med njegovimi podporniki pa sta tudi zakonca Spomenka in Tine Hribar.
Imamo cepivo, pandemija pa še traja. Tudi v državah, ki so bolje precepljene od Slovenije. Pravo gojišče za dvomljivce ne le v cepljenje in virus temveč tudi v znanost in znanstvenike. Raznolikih tudi skrajno srboritih kritik, ki se zavzemajo za cepljenje kot učinkovit javnozdravstveni ukrep je vse več.
Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.
Tine Hribar, filozof in publicist
Premier Janez Janša je na Twitterju v torek pojav in pomen Nova24TV v slovenskem TV prostoru primerjal z nastankom Nove revije na začetku Slovenske pomladi. Odzvali so se trije izmed glavnih in odgovornih urednikov Nove revije ter zavrnili "lažnivo in manipulantsko primerjavo Nove revije z Novo24TV, kakršno si je dovolil Janša".
»Protestiral sem in se ogradil od stališč Komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Komisija je s politikantsko izjavo presegla svoje pristojnosti,« nam je v pogovoru dejal podpredsednik SAZU dr. Milček Komelj.
Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.
Daljo in nebesno stran slovenske poti k narodni spravi nista v govorih ob breznu pri Macesnovi gorici premerila le predsednik države in vlade, temveč bo to storila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 24. junija prireja simpozij Slovenska sprava (ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu).
Tine Hribar, filozof
Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.