Podpredsednik SAZU Milček Komelj protestira zoper »politikantsko izjavo« Tineta Hribarja in Renate Salecl

Arbitrarno sprejemanje ukrepov, avtokratska in prepogosta represivna ravnanja, s katerimi se v zadnjih mesecih srečujemo v Sloveniji, ne prispevajo k zajezitvi pandemije covida-19, pač pa javnost odvračajo od podpore sicer potrebnim in nujnim ukrepom, so opozorili v Komisiji za človekove pravice SAZU. Podpisala sta jo predsednik dr. Tine Hribar in podpredsednica dr. Renata Salecl. Izjavo je vodstvo SAZU umaknilo s spletne strani.

»Komisije pri SAZU so avtonomne pri zavzemanju svojih stališč, za kar smo se zavzeli, ko sem bil sam član komisije za slovenski jezik v javnost. A naših (protestnih) izjav glede zavzemanja za ustavni status rabe slovenskega jezika s to izjavo komisije ne moremo primerjati. Bila je nekaj povsem drugega kot ta politična agitka,« pravi Komelj, ki ga moti, da se komisija spušča na raven agitatorskih nevladnih organizacij.
 
»Načelno je akademija zavezana k temu, da ne posega v dnevno politiko, temveč se izjavlja o zadevah kulture, umetnosti, znanosti, predvsem pa o stvareh, ki so temeljne za državo. Marca  je vodstvo akademije že sprejela izjavo; pomirjujočo in nepolitično. Predlagal sem, da izvršilni odbor SAZU sprejme novo izjava, v kateri bi se distancirala od stališče komisije za človekove pravice. Jutri se bo vodstvo SAZU o tem pogovorilo po Zoomu.«

Milčka Komelja ne moti, da se člani akademije, ki so različnih svetovno nazorskih in političnih opredelitev v oglašajo javnosti tudi kot politični aktivisti, a je to njihova stvar in ne nima nič opraviti z akademijo.

Poglejmo kaj sta zapisala akademik Hribar in akademičarka Saleclova:

Kot so zapisali v izjavi komisije, pandemija nedvomno zahteva uporabo omejitvenih ukrepov, ki večinoma pomenijo tudi omejevanje človekovih pravic, »nujno pa je, da so takšni ukrepi premišljeni in da se držijo okvirjev, ki jih določa ustava in iz nje izhajajoči zakoni«. Prav tako je po njihovem mnenju pomemben način sporočanja ukrepov javnosti, od česar je odvisno, ali jih bodo ljudje sprejeli kot nujne, jih ponotranjili in spoštovali.

»Arbitrarno sprejemanje ukrepov, avtokratska in prepogosta represivna ravnanja, s katerimi se v zadnjih mesecih srečujemo v Sloveniji ter smo jim priča ob napadih na medije, ne prispevajo k zajezitvi pandemije, nasprotno, javnost odvračajo od podpore sicer potrebnim in nujnim ukrepom,« so prepričani.

Vladi očitajo, da je zlorabila epidemijo in na vso družbo razširila represijo, z neustrezno komunikacijo, tudi na področju zdravstva in socialnega varstva, pa je vnašala nemir in strah. Prav tako je vlada po mnenju komisije v času prvega vala zlorabila institut paliativne medicine za nesprejem starostnikov v bolnišnice, medtem ko zdaj vse večji problem postaja vprašanje selekcije. Poleg tega je v začetku epidemije nabavila neustrezne medicinske aparature, potrošne materiale in medicinske teste. Ob drugem valu sicer kaže, da se je stanje deloma izboljšalo, »vendar o polni transparentnosti še zmerom ni jasnih dokazov«.

Komisija za človekove pravice vladi očita še zanemarjanje priprav na drugi val in opustitev krepitve javnega zdravstva, medtem ko zdaj, ko je na vidiku že tretji val, "s prehitrimi in zato nedodelanimi načrti pripravlja privatizacijo zdravstva".

Z vsem naštetim je vlada po mnenju komisije privedla zdravstvo v neobvladljiv položaj ter ogrozila, deloma pa celo onemogočila pravico do pravočasnega bolnišničnega zdravljena, pregledov pri osebnem zdravniku in specialistu ter do nujnih diagnostičnih postopkov.

Državni zbor so zato pozvali, naj od vlade zahteva, da vse sile usmeri v reševanje pandemije, da preprečuje koruptivno delovanje ter se zaveda pomena dostojanstva ljudi, človekovih pravic in demokratičnega odločanja.

Predsednika republike Boruta Pahorja pa v komisiji obenem prosijo, da opozori na skrajno škodljivo vmešavanje vlade v medije in kulturo, znanost, umetnost in univerze.