Slovensko sodstvo je samo sebi največji sovražnik. Zadnji primer, zaradi katerega so čustva na družbenih omrežjih skoraj ponorela, je sodni epilog, v katerem je tožilstvo četverici mladih Dolenjcev očitalo poskus skupinskega posilstva slabotne osebe, vendar jih je sodišče oprostilo, sodnik prvostopenjskega sodišča pa je bil – tako je poročal Dnevnik – celo tako »duhovit«, da je v sodbi zapisal, da je bilo dogajanje pogojeno z mladostjo vpletenih in njihovim hormonskim neravnovesjem.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Sodni proces v zadevi Balkanski bojevnik se je klavrno končal: obtoženi so zdaj na svobodi, njihovo premoženje pa nedotaknjeno. Po drugi strani pa so njihovi srbski pajdaši v zaporu, njihovo premoženje pa zamrznjeno. Koliko sta za to šlamastiko slovenske pravne države odgovorni državni tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin, ki sta vodili kazenski pregon, vrhovno sodišče pa je nato zaradi postopkovnih napak obsojene spustilo na prostost?

Okrožno sodišče v Celju je oprostilo prvaka SDS Janeza Janšo, nekdanjega direktorja družbe Imos Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja zlorabe položaja in pravic v zvezi s prodajo zemljišča v Trenti leta 2005. Specializirano državno tožilstvo je za Janšo in Kastelica zahtevalo dve leti zapora, za Gantarja pa enoletno pogojno kazen. Razglasitev sodbe je pred sodiščem spremljala množica Janševih privržencev, ki so novico, da je njihov vodja oproščen, pospremili z navdušenjem.

Dejan Steinbuch, novinar in analitik, o posledicah oprostitve Janeza Janše

Zakaj je propadlemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije Antonu Ropu padlo v žep 100 tisoč evrov odškodnine? Sta se pred volitvami leta 2004 Janez Janša in tedanji predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader res dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu? O tem in drugih temah v novem Reporter podkastu spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in legendarni televizijski novinar Vladimir Vodušek, ki danes podrobno sledi slovenski politiki na svojem portalu Strogo-zaupno.si.

Sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki je odločala v najmanj devetih zadevah o posojilih v švicarskih frankih, zaključenih v korist posojilojemalcev, zdaj na podlagi sodne prakse, ki jo je soustvarjala, sama kot posojilojemalka po neuradnih informacijah portala Necenzurirano toži eno od bank.

Reporter in drugi slovenski mediji smo že pred leti razkrili zgodbo o boju po drugi svetovni vojni izgnane Slovenke in njenega sina z znano ljubljansko odvetnico Tjašo Andrée Prosenc. Zdaj se je ta sin, Federico Pignatelli vrnil v Slovenijo in odločen je, da na sodiščih končno premakne za slovensko pravosodje in odvetništvo sramotno zgodbo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v četrtek opozorila, da je preiskava njene vloge pri nedavni izpustitvi osumljenca za vojne zločine v Libijo, ki jo je sprožil državni tožilec, politično motivirana, poročajo tuje tiskovne agencije.

Namesto, da bi načenjal predvolilne teme, je Janez Janša zaradi zadeve Trenta sprožil »začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler je treba«.

Peter Klepec, filozof, o paniki Janeza Janše, ki hujska privržence pred sodiščem

Janez Janša bi bil rad slovenski Donald Trump, nekateri ga celo vidijo kot njegovo slovensko različico. A z bivšim in bodočim ameriškim predsednikom ga družijo le podobna politična stališča in to, da imata lepi slovenski soprogi. Če pa pišemo o njunem kapitalu in vplivu, pa je ta primerjava popolnoma nesmiselna.

Predvolilna kampanja za naslednje parlamentarne volitve se je začela. O tem, kdo jo je začel, se bo razvila podobna dilema kot pri vprašanju, kaj je bilo prej – kokoš ali jajce. Je kampanjo začelo sodstvo oziroma tožilstvo, ki proti Janezu Janši vodi kazenski postopek zaradi suma pomoči pri oškodovanju podjetja Imos, ali pa jo je začel kar Janša sam?

Na 40. Slovenskem knjižnem sejmu je včeraj potekal pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo ob izdaji njegove nove knjige z naslovom Budnica. Poudaril je, da je budnica potrebna za spremembo v državi. V pogovoru je med drugim ponovno kritiziral delovanje slovenskega sodstva, ki po njegovem mnenju potrebuje reformo.

Urška Klakočar Zupančič, predsednica DZ, o vojni Janeza Janše s sodstvom

V Slovenskem sodniškem društvu zapis predsednika SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X vidijo kot spodbujanje sovraštva in nezaupanja do sodstva, zlasti do sodnic. Objavo, v kateri je Janša opozoril na stroške, ki so mu jih naložila sodišča v zadnjem letu, v društvu ocenjujejo kot seksistično in destruktivno.