»Donald Trump mi je že pred 15 leti rekel, da ne bo nikoli investiral v Sloveniji,« pravi italijanski poslovnež Pignatelli. »Čudovita država je, a ne zaupaj ji, pravni sistem te ne bo ščitil, zato sam ne bom nikoli investiral v Sloveniji, pa čeprav me je Melania to velikokrat prosila,« je Trump tedaj dejal svojemu prijatelju. »Ko sem nedavno spet govoril z njim, sem mu rekel, da je imel popolnoma prav. Kup težav imam, okoli so me prinesli,« je danes zagrenjen Pignatelli.

Tragedija Emerika Mayerja

Federico Pignatelli della Leonessa, kot je celo ime potomca znane italijanske plemiške družine, je namreč sin Doris Mayer, hčerke uglednega predvojnega podjetnika Emerika Mayerja, ki so ga po drugi svetovni vojni umorili komunisti. Njegovo dokazovanje, da je med vojno pomagal partizanom, krvnikov ni prepričalo. Večjo težo je imelo pričanje Mayerjevega nekdanjega uslužbenca, odpuščenega zaradi kraje, pravi Pignatelli. Ta uslužbenec je bivšega šefa obtožil kolaboracije z nacisti, in usoda Emerika Mayerja je bila zapečatena.

Biserka Karneža Cerjak

Doris Mayer je izjemno trpela v krempljih povojnih oblastnikov, v zaporu je bila celo posiljena, razkriva njen sin. Ko so bili preživeli Mayerji po več mesecih izpuščeni, so bili prisiljeni čez zasnežene Alpe zbežati iz tedanje Jugoslavije. Njegova mama je vse življenje čutila posledice tega bega, ko je morala bosa gaziti skozi sneg, se spominja Pignatelli.

Njena brat in sestra sta odšla v Brazilijo, Doris Mayer pa v Italijo, kjer si je sčasoma ustvarila nov dom in novo življenje. Bila je lepotna kraljica, športnica in filmska igralka, družino pa si je ustvarila z italijanskim princem Giovannijem Pignatellijem della Leonessa, ki mu je rodila sinova Luigija in Federica Pignatellija.

Potomci Emerika Mayerja so pod novim režimom ostali brez očetovega premoženja. Bankir in veletrgovec je veljal za enega najbolj premožnih Slovencev med obema vojnama, komunistična oblast pa je njegovo premoženje podržavila. Po padcu komunističnega režima in osamosvojitvi so Mayerjevi dediči vložili denacionalizacijske zahtevke, a kar tri desetletja kasneje postopki za vrnitev odvzetega premoženja še vedno niso končani. 

Mayer je bil med drugim lastnik vil na Bledu, tekstilne tovarne, ki je kasneje postala Vezenine Bled, ter drugih nepremičnin in zemljišč, njegova najbolj znana zapuščina pa je bržkone veleblagovnica v središču Ljubljane, ki jo je zgradil konec 30. let prejšnjega stoletja. T. i. Mayerjeva hiša stoji še danes na elitni lokaciji med Prešernovim trgom, Wolfovo ulico in obrežjem Ljubljanice.

Vrnitev izgnancev

Prav ta stavba se je znašla v središču neverjetne in za slovensko odvetništvo ne najbolj laskave afere. Osrednja lika te zgodbe sta danes Federico Pignatelli in odvetnica Tjaša Andrée Prosenc, ki jo Italijan že vrsto let preganja na sodiščih v Sloveniji in v Avstriji, prijavil pa jo je (neuspešno) tudi odvetniški zbornici. 

Sašo Radej

Prosenčeva je odvetnica Doris Mayer postala v 90. letih ob posredovanju Petra Krisperja, avstrijskega državljana in mladostnega prijatelja Mayerjeve. Kot nalašč je Tjaša Andree Prosenc že od prej živela v stavbi na Wolfovi 1, torej je bila do nekoliko sama zainteresirana za usodo nepremičnine. Imela je še priporočilo tedanjega predsednika Milana Kučana, ki je bil njen dober prijatelj.

Osamosvojitev in menjava režima sta za dediče Emerika Mayerja pomenila priložnost za rehabilitacijo očetovega imena. Zlasti Pignatellijeva teta, sestra njegove mame Doris, si je močno prizadevala za to, s pomočjo slovenskega odvetnika so našli 17 prič iz časov druge svetovne vojne. Te so pričale, da Emerik Mayer ni bil okupatorjev sodelavec, marveč je pred nacisti celo rešil 20 slovenskih družin, se družinskega boja za pranje dedkovega imena danes spominja Federico Pignatelli. 

Druga zgodba pa je bila vrnitev po vojni zaseženega premoženja. Poleg nepremičnin in zemljišč so Mayerjevim leta 1945 odvzeli še umetnine, pohištvo, nakit, zlato in denar. Doris Mayer se je za nasvet o odvetniku, ki bi lahko njej in družini pomagal pri denacionalizacijskih postopkih, obrnila celo na Milana Kučana. Svetoval ji je Tjašo Andrée Prosenc, je Mayerjeva leta 2018 povedala za Reporter.

Da denacionalizacijski postopek v Sloveniji ne bo hiter, se je Doris Mayer verjetno zavedala, a gotovo ni pričakovala, da se bo z njim še dobra tri desetletja kasneje in celo po njeni smrti (umrla je lani) ukvarjal njen sin Federico. Po smrti mame, strica, tete in bratrancev ter odkupu deležev drugih sorodnikov je Pignatelli glavni upravičenec denacionalizacije zaseženega dedkovega premoženja. 

Primož Lavre

Doslej je ob Wolfovi 1 nazaj dobil še parcele na Bledu kot kompenzacijo za vile, ki so bile že davno porušene, na njihovem mestu pa zgrajen hotel. Še vedno pa se bori za zemljišča na obrobju Ljubljane, pa tudi umetniške slike, ki bi morale biti v Mestnem muzeju Ljubljana, starodavne perzijske preproge, osebna vozila in celo štiri kopije knjige Slave vojvodine Kranjske z originalnim podpisom avtorja. A nad celotnim denacionalizacijskim postopkom danes visi senca Prosenčeve, ki jo Pignatelli opisuje kot »tragedijo za našo družino«.

Trojanski konj na Wolfovi 1

Izkazalo se je, da je bilo stanovanje Prosenčeve v Mayerjevi hiši nekakšen trojanski konj. Pignatelli namreč Tjaši Andrée Prosenc očita, da je že leta 1999 ponaredila dokumentacijo za vpis odgovorne osebe podjetja Eurocapital v sodni register. Pri tem naj bi izkoristila zaupanje ostarele Doris Mayer in njeno neznanje jezika – v desetletjih v tujini je namreč izseljenka pozabila govoriti slovensko. 

Njen sin odvetnico obtožuje, da je ignorirala njegova natančna navodila v pooblastilu, da na skupščini podjetja v sodni register vnese sklep, da je Federico Pignatelli še naprej direktor podjetja. Namesto tega naj bi Prosenčeva v sodni register vnesla ime Doris Mayer Pignatelli, kar sicer ni bilo njeno pravo ime, saj tedaj ni bila več uradno poročena s princem Pignatellijem. Tjaša Andrée Prosenc naj bi v sodni register torej vnesla ime osebe, ki pravno sploh ni obstajala, trdi sin Doris Mayer. 

Za povrh v spisu naj sploh ne bi bilo kakega dokumenta o razrešitvi Federica Pignatellija z mesta direktorja, kar je za spremembo odgovorne osebe v registru v svojem pozivu zahtevalo tudi okrožno sodišče. Namesto tega naj bi bil vpis v register zaključen kar z na roko vpisano zaznambo, zato je Pignatelli mnenja, da je v poneverbi poleg odvetnice Prosenčeve sodeloval tudi predstavnik sodišča.

Mediaspeed

Ker je Doris Mayer svoji odvetnici zaupala, je slednja imela pooblastilo za zastopanje Mayerjeve tudi v drugih postopkih. Pignatelli trdi, da je to pooblastilo zlorabila za odtujitev dela nepremičnine na Wolfovi 1 v svojo osebno korist. Natančneje, Tjaša Andrée Prosenc je postala lastnica stanovanja v denacionalizirani stavbi, zanj pa je plačala ceno, ki je bila po Pignatellijevi oceni smešno nizka, nekaj več kot 200 tisoč evrov ali krepko nižje od tržne vrednosti. Za povrh je njen sin Gregor Prosenc postal lastnik okoli 200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v isti stavbi – spet brez njegove vednosti in privolitve, je jezen Federico Pignatelli. 

Poslovnež pravi, da je Prosenčeva že prej želela od njega odkupiti stanovanje, v katerem je živela, vendar je sam to zavrnil, saj nepremičnine ni želel razdrobiti. Svoji nekdanji odvetnici zdaj očita, da je dala njegovi mami podpisat dokument, ki je Prosenčevi in njenemu sinu omogočil nakup prostorov na Wolfovi. Manjkali naj bi tudi dokumenti, ki bi dokazovali, da so bili deli stavbe, ki so postali last Prosenčevih, dejansko ustrezno plačani.

Po pravico na sodišča

Že pred leti je Pignatelli zoper Prosenčevo sprožil več postopkov tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji. Tam je namreč preganjal tako Prosenčevo kot že omenjenega Krisperja, ki je bil upravitelj premoženja Doris Mayer. Leta 2007 je Krisper z avstrijskega računa Mayerjeve na švicarski račun Prosenčeve nazal 105.582,50 evra, manjkala pa so dokazila, za kakšne storitve naj bi Krisper poplačal Tjašo Andrée Prosenc. 

Slednja je avstrijskemu sodišču predložila svoj stroškovnik, ne pa tudi faktur. Pignatelli trdi, da teh ne more biti, ker sta jo oba z mamo plačevala »na roko« v gotovini, menda na njeno željo. Prosenčeva pa se je že pred leti branila, da je Doris Mayer od nje prevzela vse fakture, in zanikala, da bi si stroškovnik izmislila. Postopek v Avstriji je bil nazadnje ustavljen zaradi smrti Krisperja.

Primož Lavre

Zoper odvetnico ima Pignatelli sicer še vedno odprtih več postopkov v Sloveniji. Med drugim jo toži, ker naj bi brez njegove vednosti in privoljenja sklenila najemno pogodbo za nedoločen čas z najemnico, ki naj bi zdaj v stavbi na Wolfovi 1 bivala za smešno nizko najemnino. Doseči želi tudi razveljavitev pooblastila, s katerim je Prosenčeva za direktorico podjetja Eurocapital imenovala Doris Mayer, Federica Pignatellija pa izbrisala iz registra.

Odprt je sodni postopek za obnovitev pravnega stanja v registru delničarjev (kar pomeni, da bi moral biti Federico Pignatelli direktor podjetja v tem času), doseči želi razveljavitev pogodbe, s katero je Gregor Prosenc postal lastnih poslovnih prostorov v pritličju stavbe, pa vračilo 105.582,50 evra, plačanih na švicarski račun Prosenčeve.

Pravosodje Vzhodne Evrope

Poleg mame in sina Prosenc sta lastnika prostorov v stavbi danes še podjetje Stratus, katerega direktorica je Barbara Podlogar, za njim pa je nekdanji direktor BMW Slovenija Miha Ažman, ter odvetnica Barbara Elora Kovič. Prvi je prostore kupil od Doris Mayer in podjetja Eurocapital, Pignatelli pa trdi, da je pri tej prodaji zgodba podobna kot pri stanovanju Prosenčeve. Kovičeva pa je za stanovanje na strehi stavbe pridobila lastninsko pravico v sodnem postopku proti Doris Mayer - Pignatelli je prepričan, da gre pri njenem stanovanju na strehi za črno gradnjo, ki ogroža stabilnost celotne stavbe.

Profimedia

Preostanek, okoli 80 odstotkov Wolfove 1, je v lasti Federica Pignatellija in njegovega brata Luigija oz. njune že omenjene družbe Eurocapital. Deljeno lastništvo nepremičnine ovira velike načrte, ki jih ima Federico Pignatelli s stavbo: leta 2023 je denimo dejal, da Ljubljana v strogem centru pogreša razkošen petzvezdični hotel, in prav to je njegova vizija za Mayerjevo hišo. To bi rad spremenil v hotel z morda najboljšo lokacijo v prestolnici, vsekakor pa z najlepšim razgledom na nabrežje Ljubljanice, staro mestno jedro in rajski Grič.

Potomec slovenske matere je resda odrasel v Italijana, ki se je nato kot uspešen poslovnež uveljavil še v ZDA (v New Yorku vodi velik multimedijski studio Pier59 Studios), a tudi na Slovenijo, ki jo je prvič obiskal že kot otrok, je močno navezan. Čudovita država z velikim potencialom je, za povrh se je v treh desetletjih po osamosvojitvi izjemno spremenila, pravi Pignatelli, ki se še dobro spominja socialistične sivine središča Ljubljane v zgodnjih devetdesetih. Danes je slika čisto drugačna, kar ne more prehvaliti napredka naše države, tako kozmetičnega kot družbenega. 

A vsaj ena stvar se po Pignatellijevem mnenju še vedno ni spremenila. »Vaš pravni sistem sodi v Vzhodno Evropo, ne ščiti pravic ljudi in nikoli ne bo ščitil tujcev, ki želijo investirati v vaši državi,« je oster poslovnež.