Državna tožilka specializiranega državnega tožilstva Mateja Gončin, ki se v zadnjem času izpostavlja z obtožbami o nepravilnostih pri policijskem varovanju in tožbami zoper posamezne policiste, je znana iz sodnega procesa v zadevi Balkanski bojevnik, v kateri je s kolegico državno tožilko Blanko Žgajnar vodila kazenski pregon zoper slovensko vejo organizirane kriminalne združbe, ki je tihotapila kokain iz Južne Amerike v Evropo čez Italijo, Slovenijo, Srbijo in Črno goro v letih 2008 in 2009. Čeprav sta zaključek sojenja obe tožilki označili kot uspeh, pa se je proces klavrno končal, saj so vsi obtoženci odkorakali na prostost, obdržali tudi so svoje premoženje, medtem ko so njihovi pajdaši v Srbiji še vedno zaprti, njihovo premoženje pa je začasno zaseženo.

Primož Lavre

Sadeži zastrupljenega telesa

Ključna je bila odločitev vrhovnega sodišča, ki je leta 2021 razveljavilo vse sodbe zaradi opiranja na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ti dokazi so bili označeni kot »sadeži zastrupljenega telesa« in so bili zato nedopustni. Ključna kršitev je bila povezana z nezakonito pridobitvijo telefonske številke enega od obsojencev, kar je omogočilo izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, kot so nadzor elektronskih komunikacij in tajno opazovanje. Poleg tega se je ena od odredb za izvajanje prikritega ukrepa nadzora komunikacij zoper osumljenega oprla na izjavo osumljenca, ki ni bil poučen o pravici do molka kot elementu privilegija zoper samoobtožbo. Posledično je zaradi tega propadel sodni postopek zoper vse in je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje.

Kot med drugim piše v sodbi vrhovnega sodišča, je trditveno in dokazno breme, najsi gre za zakonitost pridobitve varovanega osebnega podatka (telefonske številke), s čimer se posega v osumljenčevo pravico do informacijske zasebnosti po 38. členu ustave, ali za podlago osredotočenja suma zoper določeno osebo, na strani države, konkretno državnega tožilstva: »Če tožilstvu ne uspe dokazati ustavnoskladnega ter zakonitega delovanja policije v predkazenskem postopku, dokaznega bremena ni dopustno prevaliti na (obrambo) obtoženca, saj to pomeni (tudi) kršitev domneve nedolžnosti iz 27. člena ustave.« Vrhovni sodniki so še poudarili, da je učinkovito sodno varstvo »možno le ob predpostavki, da so ravnanja odkrivanja, najsi gre za slovensko ali tujo policijo (zlasti v tajni fazi predkazenskega postopka), jasno, pravočasno in skrbno protokolirana. Če verodostojne protokolacije operativnega ravnanja policije ni, državno tožilstvo še v večji meri tvega, da trditvenemu ter dokaznemu bremenu zakonitega delovanja ne bo moglo zadostiti.«

arhiv Reporterja

Dogovor s tožilstvom

Vnovično sojenje se je začelo leta 2023, zaradi dolgotrajnega postopka je grozilo zastaranje kazenskega pregona. Zato sta se tožilki z obtoženimi pogodili o priznanju krivde, v zameno za to pa so bili obsojeni na kazni, ki so jih že prestali v zaporu. Prvoobtoženi Dragan Tošić, ki je že bil obsojen na zaporno kazen 15 let, je tako »odsedel« vsega skupaj dobrih šest let. Edini, ki ni priznal krivde, Đemajli Mandžuka je bil oproščen, sodba je bila pozneje razveljavljena, a za zatožno klop mu ni bilo več treba sesti, ker je pregon medtem zastaral.

Sodni proces se je vlekel kot jara kača. Prvo sojenje se je začelo slabo leto za tem, ko je policija maja 2010 aretirala skupno 17 ljudi, ki so bili pozneje obtoženi. Sodišče je nato večino obtoženih, vključno s prvoobtoženim Draganom Tošićem, oprostilo. Obsojeni pa so bili štirje kurirji: Anes Selman, Marko Bubič, Sandra Udrih in Dejan Zupan. Najvišjo kazen je prejel Selman, in sicer deset let, ki pa je ni odslužil, saj je takoj po sojenju pobegnil v BIH. Tožilki sta namreč pozabili predlagati podaljšanje pripora, zaradi česar je lahko odkorakal na prostost.

Primož Lavre

V BIH so ga za tri leta zaprli zaradi preprodaje marihuane, po vrnitvi v Slovenijo pa se je s tožilstvom pogodil za tri leta zaporne kaznim na odprtem oddelku. Višje sodišče je leta 2013 vsem štirim obsojenim kazni zvišalo, za preostalih 13 pa oprostilne sodbe razveljavilo in določilo ponovno sojenje. Po štiriletnem drugem sojenju so leta 2018 najvišje zaporne kazni prejeli Dragan Tošić in Dragan Beljkaš (16 let in pol) ter Jakob Remškar (11 let in pol). Leto pozneje je višje sodišče obsojenim nekoliko znižalo kazni, Tošiću na 15 let zapora. A kot rečeno, so po sodbi vrhovnega sodišča vsi lahko odkorakali na prostost.

V več kot sto strani dolgi obtožnici, ki je bila v času sojenja delno spremenjena, je tožilstvo obtoženim očitalo, da so v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Črni gori organizirali hudodelsko združbo, ki je vsaj v letih 2008 in 2009 na območju Italije hranila in prodajala kokain pa tudi večkrat organizirala njegov prevoz iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja, v Evropo.

Italijanski organi pregona so kriminalni združbi, ki je imela lovke razpredene tudi v Italiji, v tem obdobju zasegli 535 kilogramov kokaina. Prav tako naj bi bili nekateri slovenski obtoženci – skupaj s še neznanimi člani Šarićeve kriminalne združbe – sodelovali pri organizaciji, nabavi, pri zbiranju denarja in transportu nekaj več kot 2,1 tone kokaina iz Urugvaja v Evropo. Vendar pa mamilo nikoli ni prispelo v Evropo, saj so ga urugvajski varnostni organi odkrili na ladji in ga zaplenili.
Tošić obdržal vse svoje premoženje

arhiv Reporterja

Kljub obsodbi pa nihče med njimi ni izgubil premoženja. Še več, nekateri obsojeni so zaradi neustreznih razmer v priporu prejeli odškodnine: Jakob Remškar 5000 evrov, Marko Bublić 6000 evrov, Boštjan Kopčič 8190 evrov in Dragan Beljkaš 12.000 evrov. Odškodninsko tožbo je napovedal tudi Đemajli Mandžuka, ki je odslužil triletno zaporno kazen.

V zadevi Balkanski bojevnik je specializirano državno tožilstvo (SDT) zoper Dragana Tošića vložilo tožbo na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) in zahtevalo odvzem premoženja nezakonitega izvora 6.256.055,35 evra. Ljubljansko okrožno sodišče je ugodilo zahtevku tožilstva za odvzem sedmih nepremičnin in denarnih sredstev v skupni vrednosti okoli 2,3 milijona evrov, zavrnilo pa je zahtevek tožilstva za vračilo 4,65 milijona evrov. Sodišče je verjelo Tošiću, da je denar porabil. Poleg njega so bili v postopku vključeni tudi njegova žena Meri Tošić, njen poslovni partner Mišo Vlaisavljević in njuno podjetje Fundator.

Na podlagi sodne odločbe je bilo Tošiću zasežena družinska hiša v Bizoviku, vikend in njiva v Luciji, Kavarna 13 v Ljubljani in Kavarna Rog v Ljubljani ter 1,3 milijona evrov na bančnih računih. Sodišče pa je zavrnilo zahtevek SDT v delu, ki se nanaša na del hiše in nekaj zemlje v Bizoviku, lokal na Rimski cesti ter 4,6 milijona evrov, medtem ko je za zahtevek za lokal Le Petit Cafe umaknilo tožilstvo.

arhiv Reporterja

Zaradi zasega premoženja se je Tošić pritožil na ustavno sodišče, ki je v odločbi leta 2018 ugotovilo nedopustno retroaktivnost ZOPNI in razveljavilo prvi odstavek 57. člena, ki je določal, da se zakon uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo (torej pred 29. novembrom 2011) in po 1. januarju 1990. Glede na navedeno je višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku ugodilo pritožbam toženih strank in zavrnilo vse tožbene zahtevke tožilstva.
Drugih pravnih sredstev za odvzem premoženja pa državno tožilstvo menda ni imelo.

Kot pojasnjujejo na SDT, se v kazenskem postopku vedno predlaga odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Ta se odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje. »V zadevi Balkanski bojevnik pa premoženjska korist pri obravnavanih kaznivih dejanjih ni nastala, saj je bila droga, ki je bila predmet kazenskega postopka, zasežena,« so nam odgovorili s SDT.

Srbska pravna država bolj učinkovita

Sova je sicer v svojem poročilu o aktivnostih v lanskem letu zapisala, da člani kriminalnih združb, med njimi je omenila tudi mednarodne tihotapce z drogami, finančna sredstva, pridobljena s kriminalnimi aktivnostmi, legalizirajo z vlaganjem v nepremičnine. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo tudi predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem bo mogoče vložiti tožbeni zahtevek za odvzem »nadomestnega« premoženja v primerih, ko so osebe premoženje nezakonitega izvora bodisi v celoti porabile, skrile ali pa preusmerile v tujino. Ministrica Andreja Katič nam je povedala, da je predlog zakona v parlamentarni obravnavi in čaka na uvrstitev na dnevni red ene od naslednjih sej državnega zbora.

Primož Lavre

Povsem drugače pa se je sodni postopek končal v Srbiji, ki jo pri nas (tudi pravosodni funkcionarji) pogosto gledajo zviška. Prvoobtoženi Darko Šarić je bil sprva obsojen na 20 let zapora, v ponovljenem postopku pa mu je bila kazen znižana na 14 let, za kolikor je pravnomočno obsojen. Soobtoženi člani združbe so prejeli zaporne kazni od 11 do 15 let, izjema so bili tisti, ki so v postopku sodelovali s tožilstvom kot priče in si s tem kazni omilili na pet do deset let zapora.

Po aretaciji leta 2009 so Šariću uvedli postopek za trajni odvzem premoženja, ki naj bi bilo pridobljeno z nezakonitimi sredstvi. Takrat so njemu in njegovim sorodnikom začasno zaplenili veliko nepremičnin tako v Srbiji kot v tujini. Zaplenjenih je bilo več vil v Vojvodini, stanovanj v Beogradu, zemljišč in poslovnih prostorov, tudi nepremičnine v sosednji Črni gori. Vrednost nepremičnin naj bi znašala okoli pet milijonov evrov, poleg tega so mu blokirali devizne račune, na katerih naj bi bilo okoli 150.000 evrov. Tožilstvo ocenjuje, da je »opral« okoli 20 milijonov evrov, do katerih je prišel s trgovino z drogo. Postopek za trajni odvzem premoženja sicer še ni končan, odločitev sodišča pa bo odvisna od nadaljnjega postopka in morebitnih pravnih izzivov.

Ustavno sodišče jih je rešilo pred odvzemom premoženja

Dragan Tošić seveda ni edini, ki je zaradi ustavne odločbe dobil svoje premoženje nazaj. Na ustavno sodišče je sicer prišlo več pritožb v zvezi z ZOPNI, toda odločitev je sprejelo že ob presojanju pobude frizerke Vlaste Mrčinko s Ptuja, ki se je v postopku odvzema premoženja (okoli pol milijona evrov) znašla kot partnerka nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.

Primož Lavre

Med tožbami za odvzem premoženja, ki jih je vložilo tožilstvo, so tudi znani ljudje. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji prvi človek Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, prvak SDS Janez Janša in družina pokojnega Jožeta Zagožna, ki je umrl pred koncem procesa Patria. Za nekdanjega mariborskega župana je sodišče leta 2018 ugotovilo, da tožba SDT zoper njega in njegovo hčer ni utemeljena. Sodba še ni bila pravnomočna. SDT je zahtevalo dobrih 256 tisoč evrov.

Tik pred sodbo ustavnega sodišča pa je sodišče pravnomočno ustavilo postopek za odvzem premoženja Janši in ga poslalo v ustavno presojo. Tožba je temeljila na ugotovitvah finančne preiskave, ki je razkrila neskladje med Janševimi prihodki in premoženjem. Gre za 210 tisoč evrov premoženja, ki ga ni pojasnil KPK. Tožilstvo je zahtevalo, da se Janši odvzame več nepremičnin v Bovcu, hišo in gospodarski objekt v Šentilju pri Velenju, stanovanje na Mesarski v Ljubljani, osebni avtomobil in drugo premoženje v vrednosti 53.415 evrov.

Primož Lavre

Ustavno sodišče je rešilo tudi družino Zagožen, pri kateri je SDT uspelo doseči začasno zamrzniti premoženje več nepremičnin in denarja zaradi 837.309 evrov nepojasnjenega premoženja: hišo z zemljiščem v Ljubnem, dve stanovanji v Ljubljani, eno garažo, stanovanje v Portorožu, avtomobil honda accord, 41.141 na depozitnem računu pri UniCredit banki, 272.478 evrov na štirih hranilnih vlogah na BKS v Celovcu, 5481 evrov na računu NLB (hčerka), 21.043 evrov na računu NLB (sin), 68 delnic Petrola in enote premoženja skladov NLB. Zaradi tega sklepa je Marija Zagožen vložila ustavni spor, v katerem je bilo, kot rečeno, odločeno, da je del zakona neustaven.

Andreju Lovšinu je finančna uprava med opravljenim izrednim davčnim nadzorom med letoma 2006 in 2010, ko je vodil Intereuropo, očitala za 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti. Zato mu je želela zaseči pet nepremičnin v Ljubljani, skoraj 50 tisoč delnic Intereurope, novi avtomobil volkswagen eos in več drugega premoženja. Peran Bošković pa je bil leta 2017 obsojen na pogojno kazen zaradi poneverbe okoli 32.500 evrov, s katerimi je plačeval izdatke za svojo družino. Zato so mu želeli zaseči hišo v Zgornjih Gameljnah, nepremičnino v Umagu, avtomobil chevrolet aveo in drugo premoženje.