Pri tem bodo zasledovali tudi cilj zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku, je poudaril Orož, ki je prvič na mestu predsednika vrhovnega sodišča odprl sodno leto. Novi prvi sodnik v državi je z novim letom nasledil razvpitega Miodraga Đorđevića. Ta je širši javnosti bolj kot po svojem sodniškem delu bržkone znan po aferi revolver - na svoji pisalni mizi je imel namreč razstavljen revolver Colt 45 in za dobro mero še glavo okostnjaka.

Med glavnimi izzivi sodstva v letošnjem in prihodnjem letu je Orož na današnji otvoritvi sodnega leta 2026 izpostavil implementacijo nove sodniške zakonodaje, ki bo vstopila v veljavo s 1. januarjem 2027 in prinaša združevanje okrajnih sodišč z okrožnimi. Ta bo obsežna, saj bo zajela 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč, na teh pa je bilo ob koncu leta 2025 zaposlenih 3429 oseb, od tega 629 sodnikov, je navedel.

S 1. januarjem 2027 bo v Sloveniji tako samo še 11 okrožnih sodišč, vendar pa to ne pomeni, da bodo okrajna sodišča zaprla svoja vrata, ampak bodo nadaljevala s poslovanjem kot enote okrožnih sodišč, je poudaril. "Okrajna sodišča torej v nadaljevanju ostanejo odprta, le reorganizacija bo zajela malo drugačno dodeljevanje zadev," je izpostavil.

Vrhovno sodišče pri implementaciji nove sodniške zakonodaje po Oroževih pojasnilih vodita dva cilja, med katerima je izpostavil dvig učinkovitosti sodnega sistema in izvajanje pravice do sojenja v razumnem roku ter preprečevanje zastoja pri delu sodišč.

Prizadevajo si tudi, da s 1. januarjem ne bi prišlo do spirale v zvezi z dodeljevanjem zadev. To bodo zagotovili tako, da bodo začeli z dodeljevanjem novih zadev po principu enovitega sodnika, razen v primerih, kjer bo zaradi zagotavljanja sojenja v razumnem roku potrebna drugačna rešitev in upoštevajoč pravila dodeljevanja zakonitega sodnika, je izpostavil.

"S 1. 1. 2027 ali malo prej torej zadeve ne bomo vrgli v boben in jih ponovno razdelili med sodnike in sodišča, temveč si bomo zastavili mehak prehod v enovitega sodnika," je izpostavil.

Vrhovno sodišče pri implementaciji nove sodniške zakonodaje sodeluje z ministrstvom za pravosodje in s Sodnim svetom, v ta namen so tudi že ustanovili več implementacijskih skupin. Orož ugotavlja, da je rok za implementacijo nove sodniške zakonodaje izredno kratek, vendar je prepričan, da bodo naslovili vse težave ali vsaj večino od njih ter s 1. januarjem 2027 začeli novo obdobje z optimizmom.

Med izzivi, ki ga sodstvo brez sprememb samo ne zmore več obvladovati, je Orož izpostavil pomanjkanje kadrov, zlasti strokovnih sodelavcev in ostalega sodnega osebja na nižje stopenjskih sodiščih. Ta izziv lahko sodišča po oceni Oroža le v manjšem obsegu rešujejo z uvedbo digitalizacije v delovne procese. "Sojenje namreč vedno zahteva odločitev sodnika človeka," je poudaril.

Zato je po mnenju Oroža pomembno, da odločujoči, zlasti pa vse tri veje oblasti, razumejo, da so potrebne zakonske spremembe, ki bodo omogočile, da bo sodstvo lahko izvajalo svojo vlogo, ki pa je reševanje sporov. Sodelovanje visoko usposobljenih v drugih zadevah namreč sodstvo sedaj oddaljuje od učinkovitosti, zato je treba odločanje v teh zadevah v čim večji meri prenesti iz pristojnosti sodišč v pristojnost drugih organov in nosilcev javnih pooblastil, je poudaril.

Tako je na primer treba zmanjšati vlogo sodišč pri reševanju nespornih zapuščinskih postopkov tako, da njihovo reševanje preide v pristojnost notarjev. Prav tako je treba zmanjšati vlogo sodišč v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči.

V zvezi s postopki, v katerih je odobrena brezplačna pravna pomoč, Orož opozarja tudi na dejstvo, da je v nekaterih primerih vloženih zelo veliko vlog in procesnih aktov, kar lahko vpliva na čas reševanja zadeve. Zlasti pereče pa se mu zdi, če se to dogaja v postopkih, ki so namenjeni varstvu tistih, ki sebe ne morejo braniti, to so otroci, je opozoril.

"Opažamo, da na nekaterih sodiščih v postopkih, kjer imamo brezplačno pravno pomoč, prihaja do nešteto vlog. To pa ne pomeni samo obremenjenosti proračuna, ki je pomembna, pomeni tudi, da ta otrok, o katerem življenju se pravzaprav odloča, ne pride do hitre rešitve in da se zadeve vlečejo predolgo. Zato sem na otvoritvi sodnega leta apeliral na vse, ki so me slišali v dvorani, in po spletnem prenosu, da vendarle v teh postopkih uporabimo zdrav razum in se ustavimo tam, kjer se pač moramo ustaviti," je poudaril.

Opozoril je tudi na večanje pripada zadev na določenih področjih, ob čemer je izpostavil naraščajoče število upravnih sporov. Za kazensko sodstvo pa predstavlja eno večjih težav zakon o kazenskem postopku. Ta je po Oroževi oceni notranje neusklajen, prav tako ni več kos sodobnemu kriminalu. "Želimo si, da se naš apel ponovno sliši in da se pristopi k spremembi zakona o kazenskem po postopku," je poudaril.

Vrhovno sodišče čaka sicer tudi obravnava tožbe glede domnevnih nepravilnosti v času referendumske kampanje glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Orož je zagotovil, da vrhovno sodišče v tej zadevi postopa hitro glede na to, da ne gre za enostaven spor. Spomnil je, da je priporočeni zakonski rok za odločanje 30 dni.