Vlada je danes potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico, danes sklenjeni dogovor določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Zakonodajalec mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan nam je v daljšem pogovoru dejala, da se rada tudi pošali, a v pogovoru stroga inneposredna. »Sem ministrica, ki ne pristajam na status quo tam, kjer prihaja do težav v sistemu. In težave so, pred njimi si ne gre zatiskati oči.«

V Slovenskem sodniškem društvu vlado pozivajo, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, s katerim bi omenjenim zagotovili 600 evrov dodatka k plači. Pri tem se sklicujejo na ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti, ki da ugotavlja, da dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju ustavo.

Za Franca Klopčiča, nekdanjega župnika v Preski pri Medvodah, se je končalo več kot deset let trajajoče policijsko – tožilsko – sodno mrcvarjenje, pri čemer so mu očitali kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Zdaj je višje sodišče na drugem sojenju potrdilo oprostilno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani iz maja lani. Pravnomočno je oproščen.

Vlada je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah umaknila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem. Ali bodo predlagane rešitve ostale v dani oz. prilagojeni obliki ali bo vlada to uredila s sistemsko reformo, bo znano v prihodnjih dneh, napoveduje ministrica Dominika Švarc Pipan.

Premier Robert Golob je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. "Da pokažemo našo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci.

Vrhovni sodnik Jan Zobec je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da izpodbija odločitev komisije za etiko in integriteto, ki deluje v okviru Sodnega sveta. Komisija Zobcu očita, da je v intervjuju za spletni portal Siol kršil dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva.

Nad nekdanjim župnikom v Preski Francem Klopčičem je že vrsto let breme obtožbe za pedofilijo. Sodnica Klavdija Bercieri je v že drugi oprostilni sodbi zapisala, da na podlagi ugotovljenega ni mogoče zaključiti ne kdaj, ne kje in ob kakšni priložnosti naj bi se spolna zloraba sploh zgodila. In vendar se je tožilstvo na sodbo znova pritožilo.

Slovenijo pretres še en sodni škandal. Vrhovno sodišče je potrebovalo namreč kar tri leta, preden so se sodniki odločili za oprostilno sodbo za Milana Trivkovića. Slednji je skupaj s priporom preživel kar pet let neupravičeno v zaporu.

Intervju z dolgoletnim novinarjem Vladimirjem Voduškom se bere kot kriminalka. »Odvrtel se mi je ves film celotnega življenja, vsa novinarska kariera. Zdelo se mi je, da je vseeno, ali me ubijejo.«

Kar sta donedavna leva opozicija in del civilne družbe očitali Janševi vladi, je potrdil mednarodni indeks vladavine prava, ki ga vsako leto (za preteklo leto) pripravlja ameriška organizacija World Justice Project. Medtem ko so Slovenijo glede na indeks vladavine prava še v letu 2020 (torej prvem letu Janševe vlade) uvrstili na 24. mesto na lestvici, so jo za lani uvrstili pet mest slabše – na 29. mesto.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič v državnem zboru predal letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021. Klakočar Zupančičeva je ob tem poudarila pomen spoštovanja sodstva. Napovedala je tudi reševanje problematike neodzivanja na pozive sodišč.Klakočar Zupančičeva ob sprejemu poročila o učinkovitosti sodišč poudarila pomen spoštovanja sodstva

Turški državni tožilec želi prepovedati eno največjih skupin za pravice žensk v državi zaradi ravnanja, ki naj bi bilo "v nasprotju z moralo", so sporočili iz te skupine in obsodili težnjo po zatiranju javnega mnenja. "Gre za organiziran napad na vse demokratične skupine v Turčiji," je dejala vodja skupine Fidan Ataselim.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v odzivu na poziv odbora DZ za pravosodje k analizi izpolnjevanja pogojev za sodniški mandat dejal, da za takšno naročilo ni pravnih podlag. Ponovil je tudi, da vrhovno sodišče ni dvomilo v pristnost potrdil sodnika Branka Masleše.

Na celjskem sodišču se danes nadaljuje sodni postopek zoper predsednika vlade Janeza Janšo, ki ga novinarki TVS Mojca Pašek Šetinc in Eugenija Carl kazensko preganjata zaradi njegovega žaljivega zapisa, v katerem ju je označil za »prostitutki«.

Preiskali smo okoliščine spornega javnega natečaja za najbolj primerno rešitev za novo sodno stavbo v Ljubljani. Zmagovalca natečaja sta arhitekta Matija Bevk in Vasa J. Perović, v arhitekturnem biroju Scapelab pa opozarjajo na vrsto nepravilnosti pri postopku in izbranem elaboratu. Stvar je v rokah državne revizijske komisije.

Člani odbora DZ za pravosodje so razpravljali o učinkovitosti, nepristranskosti in neodvisnosti sodstva. Ob obstrukciji dela opozicije so sprejeli sklep, s katerim so Sodni svet pozvali, da v enem mesecu opravi analizo izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata, če so sodniki pravosodni izpit opravili v drugih republikah nekdanje SFRJ.

Vrhovni sodnik Branko Masleša je v odzivu na poziv Sodnega sveta, naj razčisti dvome glede svoje izobrazbe, zapisal, da ga žalosti, da je ta organ "podlegel podtikanjem v nekaterih medijih" in da je s tem postavljen v položaj, da se mora braniti pred neresničnimi očitki, ki so po njegovem videnju stvari izključno politično obarvani.

Pred natanko 20-imi leti je sedanji odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla v tedniku Mag začel razkrivati zlorabe v Rdečem križu Slovenije.