Prvak SDS Janez Janša meni, da politična dinamika leto pred volitvami, ki jo zaznamujejo povezovanje na obeh polih in ugibanja o aktivaciji Vladimirja Prebiliča, ni presenetljiva. Kot je dejal, je znano, kakšni so bili doslej izkupički. "Velikokrat iz tega kaj veliko ni bilo," je izpostavil in pristavil, da pa je "upanje dovoljeno vsakomur".

Nepovezani poslanec Dejan Kaloh po svoje razhodu z Anžetom Logarjem na družbenih omrežjih vztrajno udriha po prvaku Demokratov. Pred dnevi je na omrežju X zapisal: »Meni je vrhovni "demokrat" razlagal, da bo on osebno upokojil @JJansaSDS in postal PV še pred Abrahamom.«

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Po majskem volilnem kongresu SDS se je minuli teden na konstitutivni seji sestal svet stranke. Člani so med drugim izvolili podpredsednike SDS za mandatno obdobje 2025-2029. Na funkciji ostajata dosedanja podpredsednika Aleš Hojs in Romana Tomc, vodjo poslancev SDS Jelko Godec pa bo na podpredsedniškem mestu zamenjal poslanec Zvone Černač.

Poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je pred tedni v očitni duševni stiski splezal na streho državnega zbora, se je danes znova pojavil v dvorani parlamenta.

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Na desnici je preveč petelinov na premajhnem gnoju, je pred nekaj meseci razlagal stanje Lojze Peterle. Isto je prejšnji teden povedal tudi Milan Kučan – ampak za levico.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.

Janez Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki – iz ozadja vztrajno ruši svoje konkurente in partnerje, v intervjuju za Reporter pravi vidni član NSI Janez Pogorelec.

Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Protiglobalistom s preloma tisočletja se pridružujejo marsikatere stranke na desnici, v določeni meri tudi najmočnejša stranka tega pola na Slovenskem. V kakšnih okoliščinah se je zgodil ta paradoksalni obrat in kako je povezan s porastom populizma?

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Prvo vprašanje vsake kampanje je (koalicijsko) povezovanje: kdo bi s kom in kdo s kom nikakor ne bi šel v španovijo – tudi pred volitvami. Predsednik SDS Janez Janša se je na kongresu stranke, ki mu je potrdil že deseti mandat, tem nenehnim poizvedovanjem leto pred volitvami izognil: SDS bo do takrat gradila samo koalicijo z volivci. Le še mi sami – Sinn Féin, kot temu pravijo Irci.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Bo Janezu Janši uspelo sestaviti ustavno večino razuma in priboriti ukradeno državo nazaj? Zakaj je v resnici počilo srce predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku? Kakšno je ozadje pogroma nad radijskim voditeljem Denisom Avdićem? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Podpora vladi Roberta Goloba se je znižala za odstotno točko, in sicer znaša 31,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami se je Gibanje Svoboda približala SDS, če bi bile volitve danes, bi SDS podprlo 21,4 odstotka vprašanih, Svobodo pa 17,8. Med politiki je na vrhu priljubljenosti predsednica države Nataša Pirc Musar.

Janez Janša je v soboto v Ormožu dobil nova štiri leta na 32 podlage, SDS pa je naredila nov korak v svoji politični evoluciji, iz politične sekte je prešla v politični kult. »Maršal Tvito« je tako postal večen, za množico svojih gorečih vernikov pravo politično božanstvo.

SDS se je v Ormožu sestala na 13. kongresu, na katerem so prvaku SDS Janezu Janši podelil deseti mandat na čelu stranke. Na kongres je prišlo okoli 700 delegatov, ob njih pa še drugi vidni člani in simpatizerji SDS. Med znanimi obrazi, ki ne sodijo med politike, sta izstopala veletrgovec in eden najbogatejših Slovencev Franc Jager ter odvetnik Franci Matoz.