Po tokratni anketi Vox populi za časnik Dnevnik je SDS na prvem mestu s 25,1-odstotno podporo še nekoliko povečala prednost pred drugouvrščeno Svobodo, ki bi prejela 17,1 odstotka glasov volivcev, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Delo vlade pa je kot uspešno ocenilo nekoliko več vprašanih kot prejšnji mesec.

Zmagu Jelinčiču in vidnim članom SDS ni do pregona njihovega nekdanjega političnega sopotnika Teodorja Goznikarja, ki jim je pred leti grozil po pošti. Pri pregonu pa vztraja prvak NSi Matej Tonin, ki pravi, da je nujno treba raziskati ozadje in izvedeti, zakaj je Goznikar pošiljal grozilna pisma.

Na dva momenta bi radi opozorili, ki v referendumskih debatah nista bila (dovolj) izpostavljena. Najprej, SDS ne bo pozvalo ljudstva na volišča o sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Po nedeljskem referendumu politiko zaposlujejo analize izida glasovanja, pogledi pa so uprti tudi že v prihodnje volitve. Prvak NSi Matej Tonin vztraja, da njegove stranke v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša ne bo, ta odgovarja z vabilo članom NSi v SDS. Na drugi strani političnega pola pogovore o sodelovanju nadaljujeta Levica in Vesna.

Na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike je bila najvišja volilna udeležba v volilnih okrajih na Štajerskem, kjer je sicer na volitvah med najnižjimi. Povsod je relativno zmagala SDS, zdaj pa je tam dosegla najvišje odstotke proti zakonu. Največ nasprotnikov zakona je bilo sicer v Škofji Loki (96,37 odstotka), kjer je bila tudi volilna udeležba najvišja v državi (41,31 odstotka).

Predsednik SDS Janez Janša je ob uspehu na referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov dejal, da je rezultat zmaga razuma in "tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer". Ocenil je, da je takšni usmeritvi razumni del slovenskega volilnega telesa izrekel odločni ne.

Marinko Banjac, politolog, o SDS in kultu osebnosti njenega predsednika

Aktivni člani SDS so na neposrednih volitvah že izvolili predsednika Janeza Janšo, rezultati glasovanja pa bodo objavljeni na kongresu 24. maja v Ormožu.

V treh dneh predčasnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je na volišča prišlo le 23.102 volivcev (oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ne glede na izid glasovanja je zelo verjetno, da kvorum (slabih 340.000 volilvcev, ki so pogoj za veljavnost referenduma), ne bo dosežen - SDS Janeza Janše, ki je referendum predlagala, bo v tem primeru doživela poraz.

Predlagateljica referenduma o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke SDS predlaga razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje tovrstnih dodatkov. V DZ so vložili predlog za prenehanje veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je razvidno s spletne strani DZ.

Pred kongresom SDS, ki bo 24. maja v Ormožu, bodo ta četrtek, 8. maja, ob 18. uri potekale konference vseh strankinih občinskih odborov, na katerih bodo vsi člani neposredno izvolili predsednika stranke. Toda rezultate glasovanja bodo javno objavili šele na kongresu.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Začenja se finale spopada za interpretacijo, za kaj »v bistvu« ali »v resnici« gre pri referendumu, na katerega so volivci pozvani, da oddajo glas za in proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti. Bo to referendum o umetnosti ali o pokojninah?

Dvakratni minister za kulturo Vasko Simoniti je februarja na kongresu kulturnega foruma SDS dejal, da je treba kulturo vrniti kulturnikom; jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti.

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar je pred letom in pol izpeljal temeljito čistko na Domovini in ob tem rohnel nad lopovi, ki so mu menda pokradli denar. Od takrat je v Domovino vložil še dodatna sredstva, nanj pa se je nalepila nova skupinica oportunistov, ki ga podžigajo, da denar zapravlja za nove medijske projekte. Kako dolgo bo trajalo, preden bo Štrancar ugotovil, da ga tudi njegovi novi prijatelji lupijo?

Maja Smrekar je mednarodno priznana intermedijska umetnica, ki se s svojim delom giblje na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Tokrat pa je, če je hotela ali ne, očitno postala tudi »obraz« referendumske kampanje o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Anketa, ki jo je za Siol.net opravil Valicon, razkriva, da bi največ vprašanih glasovalo za SDS (23 odstotkov), če bi bile volitve na dan izpolnjevanja ankete. Za Gibanje Svoboda bi glasovalo 18,8 odstotka vprašanih. To bi po besedah direktorja Valicona Andraža Zorka lahko pomenilo taktično glasovanje, na katerem bi lahko slavila Svoboda.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.