Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

»Imamo in izkušnje in kadre, da lahko začnemo delati že prvi dan po volitvah,« pravi predsednik SDS Janez Janša. »Naš elan je na visokem nivoju, po vsakih volitvah, ne glede na to, ali jih dobimo ali izgubimo,« pa je na Radiu Ognjišče dejala vodja poslancev Jelka Godec. Pogledali smo njihove napovedi, kaj vse bodo spremenili, ukinili, predrugačili ...

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

Neodvisni predsedniški kandidat Anže Logar je po prvem krogu predsedniških volitev leta 2022 konspirativno staknil glavo s prvakom SDS Janezom Janšo. Že takrat je bilo očitno, da je njegova neodvisna kandidatura šarada, saj so mu predsedniško kampanjo skoraj v celoti organizirali in vodili člani SDS. Danes je prav tako očitno, da je Logar eden ključnih elementov Janševega načrta za vrnitev na oblast.

V mandatu trenutne vlade Roberta Goloba še politični poznavalci, kaj šele navadna raja, ne poznajo imen in priimkov vseh ministrov. Kaj šele poslancev, saj so politične elite parlament spremenile v drugorazredno politično institucijo.

V avgustovski anketi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik izvaja agencija Ninamedia, med strankami največjo podporo ohranja SDS. Volilo bi jo 22,1 odstotka vprašanih, medtem ko bi jo julija 23,4 odstotka. Koalicijske stranke dosegajo praktično enak rezultat kot mesec pred tem: Svoboda 15,7 odstotka, SD 6,9 odstotka in Levica 4,7 odstotka.

S kakšno strategijo namerava SDS zmagati na prihodnjih parlamentarnih volitvah? Ker gre za stranko, ki se že več kot 30 let identificira s svojim voditeljem, bi se vprašanje moralo glasiti takole: Kako misli Janez Janša zmagati na volitvah in sestaviti vlado, če pa zadnje tedne počne vse, da mu to ne bo uspelo? Thompson, antikomunizem pred antifašizmom, brezpogojna podpora Izraelu so le tri točke, s katerimi vodja opozicije ne privablja razočaranih sredinskih volivcev, ampak jih kvečjemu odganja. Ker je Janša prebrisan politik, bi lahko pomislili, da je njegova predvolilna strategija sicer res zmaga na volitvah, ampak povolilno koalicijo bi spet sestavil levi blok. Šibko in nestabilno koalicijo, ki bi jo zatresla že prva afera, bi za ovinkom čakal Janša s svojo agendo in skušal ponoviti leto 2020 …

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Od prve seje sedanjega sklica državnega zbora minevajo dobra tri leta, do naslednjih volitev nas loči približno sedem mesecev, večine poslancev pa slovenska javnost sploh ne pozna. Inštitut Danes je nov dan v Parlametru spremlja njihovo aktivnost. Nekateri so zelo aktivni pri glasovanju, zato pa jih skoraj nikoli ni slišati pri razpravljanju – in obratno.

Tanja Lesničar Pučko, kolumnistka, o odnosu prvaka SDS do Slovencev, na katere se je na antifašističnem taboru spravila avstrijska policija

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Slovenijo pozvalo k izjasnitvi v primeru pritožbe prvaka SDS Janez Janša v primeru obsodbe zaradi tvita, žaljivega do novinarke Eugenije Carl. Janša se je na ESČP obrnil, potem ko sta vrhovno in ustavno sodišče potrdila njegovo obsodilno sodbo. Pravnik Jurij Toplak pravi, da je izid težko napovedati.

Desnica je premierja Roberta Goloba obtožila, da je potvoril posnetek s Prevalj in se v njem lagal o obisku družine, prizadete v poplavah.

Avgustovska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 21,8 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS, ki bi jo julija volilo 22,3 odstotka volivcev. Na drugem mestu je Gibanje Svoboda, ki ji je podpora zrasla z julijskih 14,2 odstotka na 18 odstotkov. Tako je bila ta mesec edina od parlamentarnih strank z boljšim rezultatom.

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Golob brani oblast, Janša jo spet naskakuje. Nova izzivalca na obeh straneh političnega pola – Logar na desni in Prebilič na levi – bosta nastopila le v stranskih vlogah.

Državni svet v zadnjih dveh mandatih predstavlja »pomožno četo« Janeza Janše, ki preko njemu naklonjenih svetnikov blokira sprejem zakonov sedanje vlade, z njihovo pomočjo je tudi dosegel ustanovitev preiskovalne komisije, za katero v državnem zboru ni dobil dovolj podpore. Še leta 2012 so poslanci SDS zahtevali ukinitev te institucije, zdaj pa Janša meni, da bi ta poteza pomenila še večjo centralizacijo Slovenije.

Poslanec in podpredsednik NSI Jernej Vrtovec je ob 25-letnici stranke napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke na kongresu 13. septembra. Ob tem mu je svojo podporo izrekel tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine Jernej Cigler Kralj, ki se sam ne bo potegoval za vodilni položaj.

Prvak SDS Janez Janša je za »novo« profilno fotografijo na družbenih omrežjih sunil devet let staro fotografijo Reporterjevega fotografa Primoža Lavreta – kot nalašč ima na njej vražje rogove.

Robert Golob in Janez Janša sta že v nizkem štartu pred naslednjimi volitvami. V polnem pogonu pa je že politični aktivist Aleš Primc: uvertura v predvolilno kampanje bo očitno referendum o evtanaziji. In kakšne so računice politikov, ki so v soboto prišli na spominsko slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla o zakulisju slovenske politike tokrat govori z Vladimirjem Voduškom iz spletnega portala strogo-zaupno.si.

Urad za intelektualno lastnino je zavrnil vlogi SDS in Društva Platforma sodelovanja Anžeta Logarja za registracijo znamke Demokrati, poroča N1. V uradu so izpostavili, da pogoji za registracijo znamk niso nujno enaki kot pogoji za vpis stranke v register političnih strank. SDS namreč Logarju od ustanovitve stranke Demokrati očita krajo imena.