Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Protiglobalistom s preloma tisočletja se pridružujejo marsikatere stranke na desnici, v določeni meri tudi najmočnejša stranka tega pola na Slovenskem. V kakšnih okoliščinah se je zgodil ta paradoksalni obrat in kako je povezan s porastom populizma?

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Prvo vprašanje vsake kampanje je (koalicijsko) povezovanje: kdo bi s kom in kdo s kom nikakor ne bi šel v španovijo – tudi pred volitvami. Predsednik SDS Janez Janša se je na kongresu stranke, ki mu je potrdil že deseti mandat, tem nenehnim poizvedovanjem leto pred volitvami izognil: SDS bo do takrat gradila samo koalicijo z volivci. Le še mi sami – Sinn Féin, kot temu pravijo Irci.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Bo Janezu Janši uspelo sestaviti ustavno večino razuma in priboriti ukradeno državo nazaj? Zakaj je v resnici počilo srce predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku? Kakšno je ozadje pogroma nad radijskim voditeljem Denisom Avdićem? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Podpora vladi Roberta Goloba se je znižala za odstotno točko, in sicer znaša 31,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami se je Gibanje Svoboda približala SDS, če bi bile volitve danes, bi SDS podprlo 21,4 odstotka vprašanih, Svobodo pa 17,8. Med politiki je na vrhu priljubljenosti predsednica države Nataša Pirc Musar.

Janez Janša je v soboto v Ormožu dobil nova štiri leta na 32 podlage, SDS pa je naredila nov korak v svoji politični evoluciji, iz politične sekte je prešla v politični kult. »Maršal Tvito« je tako postal večen, za množico svojih gorečih vernikov pravo politično božanstvo.

SDS se je v Ormožu sestala na 13. kongresu, na katerem so prvaku SDS Janezu Janši podelil deseti mandat na čelu stranke. Na kongres je prišlo okoli 700 delegatov, ob njih pa še drugi vidni člani in simpatizerji SDS. Med znanimi obrazi, ki ne sodijo med politike, sta izstopala veletrgovec in eden najbogatejših Slovencev Franc Jager ter odvetnik Franci Matoz.

Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru kongresu izpostavil, da bo SDS do naslednjih volitev gradila le koalicijo z volivci, saj je čas, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj". Ob tem je nanizal veliko kritik levice, ki jo vidi kot "Ahilovo peto države". SDS pa predstavlja jasno alternativo z bojem za blaginjo državljanov, je dejal.

Za člane SDS ponovna izvolitev Janeza Janše na čelo stranke ni presenečenje. "Dobrega direktorja se ne menja, dobrega predsednika se ne menja," je v izjavi za medije dejala podpredsednica SDS Jelka Godec. Člani so pozdravili tudi novo strateško usmeritev stranke, ki jo je v nagovoru izpostavil Janša, "koalicijo z volivci za ustavno večino razuma".

Na današnjem kongresu bo Janez Janša že desetič izvoljen za predsednika SDS. Pravzaprav so ga že pred tem izvolili člani na neposrednem glasovanju na sedežih občinskih odborov, na kongresu so le prešteli glasove in razglasili zmagovalca, ki je bil tudi edini kandidat za ta položaj.

Nosilna resolucija SDS, ki jo bo kongres stranke obravnaval v soboto, po oceni analitika Luke Lisjaka Gabrijelčič napoveduje nadaljevanje tretje vlade Janeza Janše, a "na steroidih". SDS pred volitvami vzpostavlja okvir glasovanja o programu Janše in ne o aktualni vladi, ki manj ustreza njenim potencialnim partnericam in bolj strankam levice, meni.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Poslanec SDS Andrej Hoivik se je na družbenih omrežjih zahvalil za podporo, ki jo je prejel po incidentu, ko je pred tednom dni splezal na streho državnega zbora in grozil s samomorom.

Zakaj bi se moral Janez Janša ob primeru Andreja Hoivika sam pogledati v ogledalo? Stranka SDS, posebej njen predsednik, so namreč izvajali sistematične pogrome, javne diskreditacije, spravljali so se ne samo na konkurenčne politike, ampak tudi na novinarje, v novem Reporter podkastu opozori Silvester Šurla.

Zaradi referendumskega izida je lahko še najbolj zadovoljen Vladimir Prebilič, saj se mu, prosto po Matjažu Hanu, zdaj pa res odpira široka avtocesta na domačem političnem prizorišču.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.