Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Začenja se finale spopada za interpretacijo, za kaj »v bistvu« ali »v resnici« gre pri referendumu, na katerega so volivci pozvani, da oddajo glas za in proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti. Bo to referendum o umetnosti ali o pokojninah?

Dvakratni minister za kulturo Vasko Simoniti je februarja na kongresu kulturnega foruma SDS dejal, da je treba kulturo vrniti kulturnikom; jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti.

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar je pred letom in pol izpeljal temeljito čistko na Domovini in ob tem rohnel nad lopovi, ki so mu menda pokradli denar. Od takrat je v Domovino vložil še dodatna sredstva, nanj pa se je nalepila nova skupinica oportunistov, ki ga podžigajo, da denar zapravlja za nove medijske projekte. Kako dolgo bo trajalo, preden bo Štrancar ugotovil, da ga tudi njegovi novi prijatelji lupijo?

Maja Smrekar je mednarodno priznana intermedijska umetnica, ki se s svojim delom giblje na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Tokrat pa je, če je hotela ali ne, očitno postala tudi »obraz« referendumske kampanje o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Anketa, ki jo je za Siol.net opravil Valicon, razkriva, da bi največ vprašanih glasovalo za SDS (23 odstotkov), če bi bile volitve na dan izpolnjevanja ankete. Za Gibanje Svoboda bi glasovalo 18,8 odstotka vprašanih. To bi po besedah direktorja Valicona Andraža Zorka lahko pomenilo taktično glasovanje, na katerem bi lahko slavila Svoboda.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Poslanci SDS zahtevajo opravičilo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ker jim ob sredini predstavitvi interpelacije vlade na seji DZ ni dovolila predvajanja video posnetkov oz. je te prekinila. Predsednici vnovič očitajo dvojna merila, kršenje poslovnika in ustavne pravice do svobode govora. Opravičilo pričakujejo do petkovega zaključka seje.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v večernem pogovoru za POP TV dejal, da pričakuje predčasne volitve. K odločitvi, ali bomo šli jeseni na predčasne volitve ali ne, bi lahko prispeval tudi rezultat skorajšnjega referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, meni.

Poslanci so po dobrih 14 urah nekaj po polnoči končali razpravo o interpelaciji vlade, ki jo zaradi izjav premierja Roberta Goloba o pokojninski reformi iz leta 2012 vložila SDS. Ob koncu so s 30 glasovi za in 43 proti zavrnili sklep, po katerem bi DZ predlagal vladi, naj predčasno zaključi mandat.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Tokratna raziskava Slovensko javno mnenje je pokazala, da največja volilna baza ostajajo neopredeljeni volivci, takšnih jih je kar 36,6 odstotka. Vprašani najbolj zaupajo univerzitetnim raziskovalnim centrom, vojski, policiji in predsednici republike. Vlada, DZ in politične stranke pa so se znašle na repu lestvice zaupanja v institucije.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

Andrej Hoivik (1993) živi v Podlubniku v Škofji Loki. Vpisan je v knjigo zlatih maturantov škofjeloške gimnazije. Izbirna predmeta na maturi sta bila kemija in sociologija. Ni študiral slednje, leta 2018 je magistriral iz organske kemije z nalogo Sinteza dvo- in večveznih ligandov iz substituiranih biciklo[2.2.2]oktenov in njihovih koordinacijskih spojin. A na funkciji poslanca, bi mu bolj koristila sociologija kulture.

Prvak SDS Janez Janša želi referendum o dodatkih k pokojninam kulturnikov zlorabiti za splošno glasovanje o zaupnici vlade. Toda na volišče bo moral pripeljati dovolj volivcev, da bo zakon zavrnjen. Po drugi strani so tudi njegove vlade podeljevale izjemne pokojnine po trenutno veljavnem zakonu brez preglednih kriterijev. Prav tako SDS niso nikoli motile izjemne pokojnine športnikov. Pišemo, kdo vse je dobil izjemno pokojnino in kdo bo zanjo lahko zaprosil po novem zakonu.

V SDS, predlagateljici referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, napovedujejo intenzivno kampanjo. Menijo, da je oditi na referendum ustavno zagotovljena pravica in tudi dolžnost državljanov. Prepričani so v zdravorazumsko odločitev volivcev, v pozivih Svobode k bojkotu pa vidijo "šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev".