Arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti je leta 2017 zmagal na javnem natečaju, leta 2019 pa je bila z ministrstvom za kulturo podpisana triletna pogodba o financiranju projektiranja.

Ob novici o opustitvi njihovega projekta so za STA zapisali, da napovedano spremembo pristopa k prenovi SNG Drama težko razumejo, saj je na podlagi njihovega strokovnega poznavanja objekta, njegovega programa in prostorskih omejitev jasno, da prenova v okviru obstoječega potresno nevarnega prizidka in brez posegov v kletne etaže ne bi mogla zagotoviti vseh potrebnih programskih vsebin, prostorskih kapacitet in funkcionalnih pogojev, ki jih sodobno gledališče takšnega pomena in statusa potrebuje.

Eden ključnih še nerešenih pogojev za začetek izvedbe prenove Drame po načrtih biroja Bevk Perović arhitekti je dogovor s sosedi glede začasne uporabe dela zemljišča oziroma ceste med objektoma za potrebe organizacije gradbišča. Kot so zapisali, razumejo, da je dolgotrajno urejanje tega vprašanja lahko vir nezadovoljstva za ministrico. Vendar pa verjamejo, da je ob ustreznem pristopu, pripravljenosti na dialog in medsebojnem razumevanju dogovor možno doseči. Nenazadnje so bila usklajevanja v preteklosti že večkrat zelo blizu uspešnemu zaključku, zato menijo, da bi bilo bolj smiselno vložiti dodatne napore v razrešitev tega konkretnega vprašanja, namesto da se zaradi njega opusti celovit, strokovno premišljen in v celoti izdelan projekt ter celoten proces prenove vrne na začetek.

Na vprašanje STA, ali so bili od napovedi opustitve njihovega projekta že v stiku z ministrstvom, so pojasnili, da jih od nastopa nove ministrice z ministrstva za kulturo glede projekta prenove niso kontaktirali, prav tako niso bili obveščeni o napovedani opustitvi projekta. Ministrici so tudi posredovali pobudo za sestanek, saj si želijo, da bi ministrstvo ponovno pretehtalo svojo odločitev in nadaljevalo s projektom.

Ob tem opozarjajo, da so sicer projekt že večkrat prilagodili, tudi na pobudo sosedov, in vanj vključili rešitve, za katere verjamejo, da v največji možni meri upoštevajo njihove interese ter zagotavljajo ustrezno varnost in sprejemljivost posegov tako za sosede kot za širšo okolico.

Kot so še poudarili, brez posegov v kletne etaže in konstrukcijsko zasnovo obstoječega objekta ni mogoče zagotoviti kakovostne prenove, ki bi ustrezala zahtevanemu programu ter sodobnim standardom varnosti in funkcionalnosti. Obstoječi objekt je namreč potresno neustrezen, njegova instalacijska infrastruktura je zastarela, dejanska prostorska kapaciteta pa ne omogoča ustrezne umestitve predvidenega programa, začenši z manjkajočimi strojnimi instalacijami in klimatskimi napravami, ki jih, kot so zapisali, v dani situaciji zares ni primerno postaviti na streho, med drugim tudi zaradi sosedov in vpliva na okolico.

Morebitnega novega arhitekturnega natečaja se pod pogoji, ki ne bi omogočali strokovno ustrezne in kakovostne arhitekturne rešitve, zagotovo ne bi udeležili. Na podlagi poglobljenega poznavanja programa, zahtev gledališke dejavnosti ter prostorskih in konstrukcijskih značilnosti obstoječega objekta in lokacije namreč verjamejo, da brez korenitih posegov v kletne etaže in zamenjave dotrajanega prizidka ni mogoče zasnovati sodobnega gledališča, ki bi ustrezalo zahtevanemu programu SNG Drama ter današnjim funkcionalnim, tehničnim in varnostnim standardom.

Ravnateljica ljubljanske Drame Ivana Djilas je nedavno v Odmevih Televizije Slovenija med drugim povedala, da jim še ni popolnoma jasno, ali je prenova Drame v obstoječih gabaritih mišljena kot faza, medtem ko čakajo na sodobno zgradbo, v katero se bodo selili s kompletno vsebino in bo Drama prepuščena za neke druge vsebine. Ali pa bodo po modelu HNK2 v Zagrebu del vsebin obdržali v stavbi Drame ter na drugo lokacijo preselili skladišča in delavnice ter mogoče pridobili tudi sodoben in velik oder ter vadbene prostore.

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sicer od nastopa mandata že večkrat nakazala, da na ministrstvu razmišljajo o prenovi ljubljanske Drame v obstoječih gabaritih. V sobotnem intervjuju za STA pa je med drugim povedala, da se v štirih letih gradbišče kljub napovedim predhodne vlade ni odprlo in da takega stanja "ne moremo več imeti še nadaljnjih nekaj let". Zato je po njenih besedah edina racionalna odločitev, "da objekt čim prej obnovimo v obstoječih okvirih, vzporedno pa še iščemo tudi lokacijo za izgradnjo gledališkega centra za sodobne projekte".