Poslanci iz vrst Svobode, SD ter Levice in Vesne so izpostavljali, da predlog posega v 10 zakonov, izključevanje deležnikov se jim zdi škandalozno.

Po besedah poslanca Lenarta Žavbija (Svoboda) so poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne na predsednika skupnega odbora Zvonka Černača naslovili predlog, da se na sejo skupnega odbora dodatno povabi zunanje deležnike, in sicer strokovnjake, zainteresirano javnost in predstavnike institucij, ki jih predlog zakona zadeva.

Sami so predlagali okoli 40 povabljenih, kljub temu vabila številni niso dobili, kar se Žavbiju zdi škandalozno. "To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu, pa ni nujno, da bi bila ta beseda namenjena, da kateregakoli od poslancev prepriča, kako naj glasuje, ampak predvsem temu, da bo zgodovina vedela, kdo je bil na kateri strani," je dejal Žavbi.

Ker so se številni seje danes kljub temu udeležili, je Černač dejal, da nima težav s tem, da predstavijo svoje mnenje v časovnem okviru petih minut.

"Ta zakon se nanaša na 10 različnih zakonov, bistveno posega v življenje ljudi v Sloveniji in prav bi bilo, da se na tem odboru sliši glas ljudi, posebej zato, ker imajo predlagatelji polna usta tega, da delajo za ljudi," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je izpostavila, da je pobudo, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev, podpisalo 40 poslancev. "Ne pet ali šest, ampak 40," je poudarila.

Po besedah poslanca SDS Žana Mahniča je povsem vseeno, ali jo podpiše 10 ali 40 poslancev. "Če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej. Večina ni 40, ampak 46 plus," je dejal.

Poslancu Levice Vladimirju Šegi se zdi nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet, da je šel mimo brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, celo mimo vlade.

"V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo," je ponazoril.

Odhajajoča koalicija se je zavzemala, da bi javno razpravo opravili 12. maja. "Ta sklep v ničemer ne ruši intence predlagateljev. Zaradi petih dni ne bo nikomur krona z glave padla," je k podpori predlogu pozval Žavbi.

Robert Janev (Gibanje Svoboda) je ob tem izpostavil, da je zakonodajno-pravna služba DZ k predlogu zakona podala mnenje na 32 straneh. "Jaz v prejšnjem mandatu ne pomnim, da bi kdo na ta način - kakor so bile vaše besede v opoziciji v prejšnjem mandatu - raztrgal nek dokument," je poudaril.

"Verjamem, da bomo danes izgubili to glasovanje, bomo povoženi, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu," je dejal Damjan Bezjak Zrim (SD).

Mahnič je dodal, da javne predstavitve mnenj ne podpira, ker da v ničemer ne bi vplivala na njegovo odločitev, da ta zakon podpira.

Proti javni predstavitvi mnenj je glasovala tudi Katja Kokot (Resnica). Poslancem odhajajoče koalicije je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni upoštevala stroke, denimo pri noveli zakona o zaščiti živali.

"Gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest, neko zavlačevanje pod pretvezo širšega soglasja pa ni odgovorno ravnanje," je dejala.

Aleksander Reberšek (NSi) je bil v imenu predlagateljev kritičen do poslancev z levega političnega pola, saj da je besedo dobil po "uri proceduralnih zapletih, ki so jih želeli izsiliti".

"Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo," je dejal pred predstavitvijo predloga zakona.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.

Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Tako imenovani omnibus zakon posega v deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki so svoja stališča pred sejo odbora predstavili tudi v izjavi pred DZ. Delodajalske organizacije medtem ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.