Meni pa, da sta trenutna vladajoča stranka in predsednik vlade Robert Golob nasedla vsem medijskim spinom, kako je levi pol oziroma Gibanje Svoboda zmagalo. Dodal je, da so vladajoče stranke dobile manj poslanskih sedežev kot tiste, ki niso bile del oblasti. Zato je po njegovem Golobu spodletelo sestavljanje vlade. Pogovarjali smo se tudi o tem, kakšen predsednik državnega zbora bo Zoran Stevanović, kakšne so njegove izkušnje z Urško Klakočar Zupančič, zakaj je Slovenija z davčnega vidika bliže Caracasu kot Bruslju ter kdo so njegovi politični vzorniki.

Na volitvah ste bili izvoljeni za poslanca z več kot 29 odstotki glasov. Med svojimi kolegi v volilni enoti ste po odstotnem deležu prehiteli Andreja Hoivika. Pred štirimi leti ste v parlament prišli kot nadomestni poslanec po izvolitvi Branka Grimsa v Evropski parlament. S čim ste prepričali volivce v domači Idriji?

Rezultat, ki smo ga dosegli v idrijskem okraju, je tako po doseženem odstotnem deležu kot tudi po številu glasov izjemen. V državnem zboru sem v prejšnjem mandatu in tudi v predvolilnem obdobju odpiral teme, povezane z lokalnim okoljem, ki pred tem niso bile izpostavljene. Idrijsko-cerkljanska se sooča s številnimi problemi, ki so rešljivi na državnem političnem nivoju oziroma »v Ljubljani«.

Na prvem mestu je to cestna infrastruktura, katere gradnja je svojevrsten izziv, ob tem pa ima izreden pomen tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za gospodarstvo. Podobno velja za vprašanja, s katerimi se prebivalci naših krajev vsakodnevno soočajo. Odgovorni politiki, tudi izvoljeni poslanci, morajo znati takšna vprašanja ustrezno reševati. Zato se mi zdi pomembno, da se kot poslanec, ki sem bil izvoljen v tem okraju, ustrezno lotevam vsakodnevnih problemov, s katerimi se v mojih krajih soočamo.

Politično aktivni ste že od najstniških let, ko ste bili izvoljeni v občinski svet, bili ste podžupan, nato državni svetnik, zdaj ste pri 25 letih drugič poslanec. Kaj je v politiki tako privlačnega? Večina mladih se ne zanima za politiko.

Ne bi se strinjal s tem, da mladih politika ne zanima. Moja generacija je na državnozborskih volitvah pokazala, da ima velik interes za politično dogajanje. Zavedamo se tega, da če hočemo kaj spremeniti, moramo tudi aktivno sodelovati v tem. Moja politična pot se je začela pri 18 letih, ko sem kandidiral v občinski svet in bil izvoljen. Kandidiral sem, ker smo mladi v lokalnem okolju videli potrebe, ki jih druge generacije niso videle.

Primož Lavre

Zavedanje, da moraš aktivno sodelovati pri tem, če hočeš doseči spremembe, je nekako kotalilo to snežno kepo skozi celotno moje politično udejstvovanje in na koncu pripeljalo do točke, ko sem poslanec državnega zbora. Ponavljam, da mora vsak posameznik, ki se poda na državnozborsko raven politike, najprej sodelovati v svojem lokalnem okolju, z lokalnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, sicer težko zagovarja interese svojih ljudi v državnem zboru ali znotraj vlade.

Bova nadaljevala kar z glavno politično temo po volitvah. Vse kaže, da bomo dobili četrto Janševo vlado. Ste takoj po objavi volilnih rezultatov tisto nedeljo pričakovali takšen razvoj dogodkov?

Glede sestavljanja vlade je naš predsednik Janez Janša včeraj (v ponedeljek, op. p.) lepo povedal v izjavi po posvetu pri predsednici države, da SDS trenutno ne sestavlja vlade, vendar pa smo pripravljeni na vse tri scenarije. Smo edina stranka v Sloveniji, ki je pripravljena na opozicijo, na vodenje vlade in predčasne volitve.

Vsaka stranka ima seveda cilj, da sestavi vlado. Zaradi volilnega sistema, kakršnega imamo v Sloveniji, je pač vlada odvisna od koalicijskih partnerjev in podpore državnega zbora. Če jo bo sestavljala SDS, bo to posledica celotnega rezultata na parlamentarnih volitvah.

Glede vašega vprašanja o rezultatih na volilno nedeljo, pa naslednje. Trenutna vladajoča stranka in predsednik vlade Robert Golob sta nasedla vsem medijskim spinom, kako je levi pol oziroma Gibanje Svoboda zmagalo. Ampak ko pogledamo realni položaj, je slika jasna: koalicija iz prejšnjega mandata je dobila 40 poslanskih mest, vse ostale stranke pa 48. To bi lahko sami hitro ugotovili.

Robert Golob je tudi populistično napovedoval takojšnje formiranje vlade, že delil ministrske stolčke in vse ostalo. Tega odgovoren državnik, ki želi sestaviti trdno vlado, ne počne. Sploh pa te floskule o vladi narodne enotnosti, medtem ko je izključeval tretjino volilnega telesa oziroma drugo največjo stranko v državi, niso bile uresničljive.

Vsak posameznik, ki malo bolj aktivno spremlja dnevno politiko, je lahko hitro ugotovil, da na podlagi vsega, kar se je dogajalo v prejšnjem mandatu, gre bolj za piar nastope kot pa za dejansko vsebinsko pogovarjanje.

Politični položaj spominja na leto 2011, ko je bil zmagovalec volitev Zoran Janković, nato pa mu ni uspelo sestaviti koalicije …

Na to vprašanje bi lažje odgovorili kakšni moji starejši kolegi, ki so bili takrat aktivni na političnem parketu. Ampak če že naredimo to primerjavo … Sam sem se aktivno osredotočil na izjave predsednika vlade v obdobju po volitvah. Govoril je, da je vlada praktično že sestavljena, po drugi strani pa so tisti, ki so hodili na te pogovore, povedali, da so dobili programska izhodišča le na dveh ali treh straneh. Tako se odgovorno ne sestavlja vlade.

Golob se je obnašal kot leta 2022, ko je Gibanje Svoboda dobilo 41 poslanskih mest, ampak volivci so na teh volitvah povedali svoje. Bom še enkrat povedal: stranke, ki niso bile sestavni del prejšnje koalicije, so dobile več poslanskih mest kot vladajoča koalicija.

Pričakujete, da bo Golob zdaj šef opozicije ali se bo vrnil v gospodarstvo, takoj ko bo to mogoče?

Težko bi rekel zanj, da se bo vrnil v gospodarstvo. Nekoga, ki operira znotraj državnega podjetja, sploh če gre za podjetje, ki ima popoln monopol nad trgom, bi težko opisali kot gospodarstvenika, ki tekmuje na trgu. Kakšna bo odločitev Roberta Goloba, ve on sam. Za zdaj še nismo na točki, ko lahko govorimo, kdo je koalicija in kdo opozicija, s tega vidika se mi zdi preuranjeno dajati napovedi.

Iz vseh nastopov predsednika vlade, tudi včerajšnjega po posvetu pri predsednici republike, je videti nervozo oziroma zavedanje, da je položaj v Sloveniji drugačen kot po prejšnjih parlamentarnih volitvah. Predvsem pa je končno prišlo do spoznanja v njihovi stranki, da na način, kot so ga poznali, ne morejo voditi ne vlade ne države.

Ali bo Svoboda preživela brez Roberta Goloba?

To je pa vprašanje za Gibanje Svoboda.

Kaj pa SDS brez Janeza Janše?

SDS je trdna stranka. Po številu članov daleč presega vse ostale stranke. Janez Janša je vendarle postavil temelje te države, s katerimi je Slovenija postala samostojna, skupaj z Jožetom Pučnikom tudi vodil slovensko osamosvojitev. Definitivno je naš predsednik v zelo dobri kondiciji. Redkokdo se lahko povzpne po severni steni Triglava, tako kot se on. Zato vprašanja o tem, ali lahko SDS preživi brez njega, trenutno niso najpomembnejša za Slovenijo.

Primož Lavre

Golobu sta sestavo vlade onemogočila Jernej Vrtovec in Anže Logar. Ste pričakovali, da Logar ne bo vstopil v Golobovo koalicijo? Očitno ni bil zlati prinašalec glasov za Goloba, ampak za Janšo.

S to trditvijo se ne bi v celoti strinjal. Jernej Vrtovec je že v predvolilnem obdobju izpostavil, kakšno vlado si želi. Tudi pritiski glavnih medijev kot tudi trenutnih vladnih strank niso obrodili sadov. Anže Logar se je prav tako v času kampanje izjasnil, s kom želi in s kom ne želi v koalicijo. Seveda pa pogajanja o prihodnji vladi še potekajo. Kot sem že rekel, SDS trenutno nima žogice, da bi sestavljala vlado, zato je s tega vidika preuranjeno govoriti, s kom bo kdo šel ali ne bo šel v vlado.

Anže Logar in Eva Irgl nista bila izvoljena v DZ. Kako trdna je po vašem poslanska skupina Demokratov? Se lahko zgodi, da kateri od njihovih poslancev prestopi v Svobodo ali SD?

Tudi v tem primeru je to vprašanje za stranko, ki jo vodi Anže Logar. Glede na to, da dolga leta deluje v slovenski politiki, verjamem, da je pripravljen tudi na takšen položaj. Definitivno pa lahko odgovor na to vprašanje poda le on sam.

Ključna poteza za politični preobrat je bila izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kaj ima prozahodna SDS skupnega s prorusko Resnico?

Ne, temeljna podlaga za politični preobrat v državnem zboru so bile parlamentarne volitve. SDS, skupna lista NSI-SLS-Fokus, Demokrati in Resnica so stranke, ki niso sestavljale prejšnje vlade in so skupno dobile 48 poslanskih mest. To je osnova, na podlagi katere je treba iskati skupne točke med vsemi deležniki, tudi med SDS in Resnico.

Včeraj je vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot povedala, da obstajajo stične točke glede ekonomskih, političnih in tudi drugih vprašanj, seveda v zunanji politiki pa so razhajanja. V času Golobove vlade je stranka Levica še pred vstopom v vlado zagovarjala izstop iz Nata in nevtralnost, na koncu pa smo videli, da teh programskih izhodišč ni kaj dosti udejanjila.

Pri vprašanjih zunanje politike so potrebni konsenz in usklajevanja, nihče si ne more privoščiti soliranja, tudi z vidika predsednika državnega zbora, ki je prvi med enakimi. Vso politiko usklajuje parlamentarna večina, ne pa posamezniki. Morda se je v prejšnjem mandatu državnega zbora ustvaril vtis, da je funkcija predsednika državnega zbora neka samovoljna funkcija, kjer lahko posameznik, posameznica vodi, kakor želi, ampak parlamentarna praksa govori drugače.

Torej ne pričakujete, da bo Stevanović uresničil svoje napovedi obiska v Moskvi?

Seveda lahko gre v Moskvo, vendar pa brez mandata državnega zbora, da se lahko pogovarja o čemerkoli.

Kaj pa njegova obljuba referenduma o izstopu iz Nata? Bo doživela podobno usodo kot v primeru Levice, ko potem do tega ni prišlo?

Pravzaprav je referendum o izstopu iz Nata predlagal Robert Golob, potem ko je bil v državnem zboru izglasovan posvetovalni referendum o dvigu izdatkov za obrambo. Definitivno v tem položaju izstop iz Nata ni nekaj, kar je v interesu državljank in državljanov Republike Slovenije.

Primož Lavre

Kaj pa, če bo Resnica vztrajala pri referendumu?

V tem primeru gre za posvetovalni referendum, ki pa ni zavezujoč. V trenutnem svetovnem položaju je zavezništvo Nato eden od temeljev varnosti v primeru kakršnihkoli vojnih eskalacij. Res pa je to zavezništvo pred številnimi izzivi, ne samo zaradi nastopov Donalda Trumpa, ampak tudi zaradi članic, ki ne izpolnjujejo zavez, ki so jim same prisegle.

Tukaj seveda prednjači Španija, pa tudi Slovenija je pod levo vlado vodila politiko, ki je na srečanjih Nata kimala, potem pa, ko se je vrnila v Slovenijo, prodajala drugačno zgodbo.

Ste prepričani, da bo Stevanović s svojimi poslanci zagotovil izvolitev Janše za mandatarja za sestavo vlade? Branko Grims, ki je iz Kranja, Stevanoviću ne zaupa.

Glejte, trenutno nismo niti v fazi, ko bi lahko govorili, da se Janez Janša oziroma SDS, ki jo vodi, poteguje za vodenje vlade, zato je preuranjeno govoriti o tem, kdo bo zagotavljal glasove in kdo ne. Če pa gledamo notranjepolitične poglede, so izhodišča Resnice z ekonomskega vidika gledano bolj desna kot leva. Nisem še slišal, da bi katera od levih strank govorila o nižanju davkov, na primer.

Resnica bo verjetno manjšinska podpornica, ker je Stevanović napovedal, da ne bodo vstopili v vlado …

Stevanović je napovedal, da bi dal glasove tako za Roberta Goloba kot za Janeza Janšo. Odvisno od tega, kdo bo bolje uveljavljal program stranke Resnica.

Saj poznate zgodbo vlade Marjana Šarca, ki je bila talka poslancev Levice. Ali bo četrta Janševa vlada, če bo do nje prišlo oziroma verjetno bo do nje prišlo, talka Stevanovića?

Ne, definitivno smo tudi v SDS v predvolilnem obdobju povedali, da takšne vlade, ki bo odvisna od prepričevanja nekaj poslancev ali poslanske skupine, nismo pripravljeni voditi. Takšno vlado smo vodili med kovidom, ko je štel vsak glas v državnem zboru. To je bila šola delovanja vlade, ki si ga nihče ne želi. Verjamem tudi, da Marjanu Šarcu ni bilo lahko glede na poglede, ki jih ima stranka Levica na ta svet. Ampak še enkrat poudarjam, v SDS smo jasno povedali, kakšno vlado si želimo voditi in kakšne nismo pripravljeni.

Špekulira se tudi o neki drugi vladi, ki bi jo sestavil trojček okoli NSI, Demokrati in Resnica, medtem ko bi jih SDS s svojimi poslanci podpirala v državnem zboru. Je to realen scenarij?

Saj ste sami lepo povedali, da se špekulira. To vprašanje je treba zastaviti strankam sredinskega bloka, kot se imenuje naveza strank NSI-SLS-Fokus, Demokrati in Resnica. Trenutno pa je možnih več scenarijev, od formiranja desnosredinske vlade ali leve vlade do predčasnih volitev.

Leva vlada se mi zdi zelo imaginarna.

Ampak poglejte, imaginarna se zdi zaradi pristopa Roberta Goloba k celotnemu načinu dogovarjanja o vladi. Njegov generalni sekretar javnosti razdaja, kaj so se pogovarjale stranke oziroma kaj so si ponujali drug drugemu, kar krha iskrenost dogovarjanja in vse ostalo. Kot rečeno, vsi trije scenariji so možni, zato je preuranjeno karkoli napovedovati.

Stranke tako imenovanega tretjega stebra so vložile interventni omnibus zakon o nižjih davkih. Se ne bojite, tako kot Luka Mesec, da bo ob sprejetju tega zakona zmanjkalo sredstev za socialne podpore, za zdravstvo, za pokojnine …?

Zanimivo, da je Luka Mesec zaskrbljen zaradi nižanja davkov, ni pa ga prav nič skrbelo, ko je štiri leta dvigoval davke, zaradi česar je tudi ta zakon danes v državnem zboru. Naj vas spomnim, da je prav ta vlada, ki so jo sestavljale Svoboda, SD in Levica, kot eno od svojih prvih potez ukinila davčno razbremenitev plač, ki bi prinesla višje plače vsem v Sloveniji. Povprečnemu gospodinjstvu so s tem v štirih letih odvzeli več kot 7000 evrov.

Ko so sprejemali te ukrepe, nihče od njih ni bil zaskrbljen, danes pa, ko govorimo o davčnem primežu, ki je v Sloveniji zelo visok v primerjavi s povprečjem v EU, ki duši slovenski razvoj, niža slovenske plače, zato ga tudi želimo spustiti v mejo normale, Luka Mesec govori o zaskrbljenosti.

Primož Lavre

Ekonomska politika, sploh v 21. stoletju, niso lego kocke, kjer če vzameš eno, jo moraš nadomestiti z drugo. Ekonomska politika se gradi na dolgi rok. V SDS smo večkrat poudarili, da si želimo doseči konsenz glede tega, da bi davčno sidro vnesli v ustavo in s tem omejili vsako vlado, kako visoko lahko gre z davčnimi izdatki. Slovenski proračun je v štirih letih vlade Roberta Goloba postal samopostrežni bife, kjer se razdajajo sredstva naokoli, brez kakršnegakoli dolgoročnega pogleda na celotno stvar.

Že z umikom tistega, kar ne sodi v proračun, bi si Slovenija lahko privoščila večjo davčno razbremenitev. Vsa ta vprašanja o sociali in vsem ostalem, ki jih odpira Luka Mesec, so pesek v oči ob dejstvu, da smo štiri leta spremljali politiko, ki je bila z vidika davčne politike bližje Caracasu kot pa recimo Bruslju ali pa zahodnemu svetu.

Kot poslanec ste se v prejšnjem mandatu ukvarjali tudi s stanovanjsko politiko. Zaradi visokih cen nepremičnin so stanovanja za mlade družine nedosegljiva. Kako bi vi reševali ta problem?

V SDS smo v drugi polovici prejšnjega mandata pripravili konkretna priporočila, kako temeljito in dolgoročno reševati najhujšo stanovanjsko krizo, s katero se Slovenija sooča po osamosvojitvi. Trenutna vlada se je osredotočila na gradnjo državnih najemnih stanovanj, zagovarjali so tako imenovani dunajski model, ki v praksi, tudi na Dunaju, ne kaže temeljnih rezultatov, da si lahko oseba celostno reši stanovanjsko vprašanje.

Edini pravi dom je lastna nepremičnina, večni najem bodisi od države bodisi od ponudnika na zasebnem trgu ni temeljita rešitev tega vprašanja. V Sloveniji potrebujemo zajetno število novih nepremičnin, predvsem pa tisti, ki želijo graditi lastne nepremičnine, zaradi birokracije potrebujejo dolga leta. Zato mora biti prvi ukrep, da omejimo pooblastila birokraciji pri izdajanju gradbenih dovoljenj. S tem bi spodbudili gradnje ne le v večjih središčih Slovenije, ampak tudi na podeželju.

V mandatu 2000–2022 smo sprejeli stanovanjsko jamstveno shemo, ki bo v naslednjem obdobju, če bo SDS spet vodila vlado, še dodelana tako, da bodo mladi poleg ugodnih finančnih posojil dobili tudi davčne razbremenitve za osebo, ki bo uporabljala finančno posojilo. Poleg tega bo ukinjena 20-odstotna samoudeležba, kajti vidimo, da so cene najemnin, sploh v večjih središčih, že presegle ceno odplačevanja posojila.

Primož Lavre

Vlada Roberta Goloba se je hvalila s tem, kako naj bi zagotovili 100 milijonov evrov na leto za gradnjo državnih najemnih stanovanj, na koncu pa bomo bržkone ugotovili, da realizacija za preteklo leto ni bila niti 30-odstotna. Zato so besede o gradnji nekaj tisoč stanovanj za mlade le prazne floskule, kajti trenutno Stanovanjski sklad RS nima niti pripravljenih toliko projektov. Vsi pa vemo, da projekt izgradnje neke večje soseske traja več kot zgolj mandat ene vlade.

Vi imate svoje stanovanje?

Ne, živimo v najemu.

V službo se vozite iz Idrije. Koliko časa potrebujete za vožnjo v Ljubljano?

Odvisno od prometa. Če ni gneče, potrebujem okoli uro, sicer se pot podaljša še za enkrat toliko časa.

Kaj mora storiti nova vlada, da bo zmanjšala, če že ne odpravila prometne zastoje?

Pretekla štiri leta smo spremljali politiko, ki je popolnoma zanemarila posodabljanje cestnih omrežij po Sloveniji, fokus usmerjajo le na železnice. Kot nekdo, ki prihaja iz krajev, ki z vidika cestne infrastrukture niso ustrezno povezani, sem s težkim srcem spremljal, da so za železniško postajo na Jesenicah namenili 146 milijonov evrov, za prenovitev železniške postaje v Novi Gorici pa več kot 61 milijonov evrov, medtem ko se prebivalci idrijsko-cerkljanskega vsakodnevno vozimo po dotrajanih cestah.

Zato se je treba ukvarjati tudi z razvojem cestne infrastrukture v Sloveniji, saj jo potrebujemo tudi za boljše tekmovanje našega gospodarstva na globalnih trgih, predvsem na evropskem trgu. Glede povezanosti mojih krajev s središčem države je zelo pomembna gradnja tretjega pasu na primorski avtocesti. Primarni del za izboljšanje cestne povezave predstavlja čimprejšnja realizacija del na četrti razvojni osi.

Prav tako tudi obvoznica Logatec, za katero dokumentacijo pripravljajo že vrsto let na DRSI. Povečati je treba tudi sredstva občinam, da lahko urejajo svojo infrastrukturo. Kot nekdo, ki je deloval tako na lokalnem političnem nivoju kot sedaj na državnem, vam lahko zagotovim, da je lokalna skupnost velikokrat boljši gospodar s sredstvi za investicije, kot je to lahko država.

Ali boste v državnem zboru pogrešali Urško Klakočar Zupančič, ki ni bila več izvoljena za poslanko?

Z zdaj že bivšo predsednico državnega zbora sva v prejšnjem mandatu imela kar nekaj konfrontacij, če lahko temu tako rečem. Žalosti me, da lahko predsednica državnega zbora brez kakršnekoli samorefleksije govori besede, kot so smrkavec in podobno, ampak ne nazadnje pa so ravno zaradi takšnega obnašanja volivci odločili, da naj se poslovi iz politike.

Ali jo bom pogrešal, je odvisno od tega, kako bo Zoran Stevanović vodil državni zbor. Glede na njegov pristop, ki ga je pokazal v tem dobrem tednu dni, je na dosti boljši poti, kot je bila Urška Klakočar Zupančič.

Kdo med vašimi poslanskimi kolegi je vaš vzornik? Je to Žan Mahnič?

Z Žanom Mahničem sva odlična prijatelja, prihajava tudi iz sosednjih okrajev, ne nazadnje od Idrije do Gorenje vasi ni prav daleč. Med poslanskimi kolegi je moj politični vzornik, če bi izbiral po strokovnosti in zmožnosti poglabljanja v posamezno temo, definitivno Zvone Černač.

Retorično gledano lahko omenim tudi Žana, ampak tudi vodja naše poslanske skupine Jelka Godec je zelo močan retorik. Z vidika delovanja in organiziranosti ter poznavanja zakonodajnega procesa, tudi ukrepanja v državnem zboru, pa bi izpostavil zdaj bivšega kolega iz prejšnjega mandata Jožeta Tanka.

Skupaj z Mahničem in Grimsom ste se udeležili inavguracije ameriškega predsednika Trumpa. Je predsednik Trump vaš politični idol?

Ne, moj politični idol, če gledava globalno skozi zgodovino, je definitivno Winston Churchill, ki je kot posameznik v najhujšem obdobju za človeka pokazal, da lahko povezuje, da lahko poveže tudi tako razdrobljeno politično sfero, kot je bila takrat v Britaniji. Trenutno pa, če bi na globalnem področju izpostavil kakega idola, bi definitivno predvsem z vidika dejanj izpostavil Javierja Mileija v Argentini, ki vodi odlično davčno politiko.

Primož Lavre

Ta dokazuje, da ne drži izjava Luke Mesca in da lahko s politiko nižjih davkov poskrbiš za socialno ranljive, obenem pa seveda sprostiš roke ustvarjanju in razvoju. Indikator tega je ne nazadnje tudi stopnja revščine v Argentini, ki se je v obdobju Javierja Mileija znižala s 33 na 18 odstotkov.

Mahnič verjetno odhaja v vlado. V tem primeru se v državni zbor vrača Hoivik. Tudi vas mika položaj državnega sekretarja ali imate raje poslanske klopi?

Za razliko od Gibanja Svoboda si v SDS ne delimo funkcij pred oblikovanjem vlade, zato so vsa ta vprašanja malo izvita iz konteksta. Še enkrat poudarjam, v SDS se vsaj do današnjega dne nismo ukvarjali s sestavljanjem vlade in posledično tudi ne s kadrovsko politiko.

V prejšnjem mandatu ste delovali v ustavni komisiji, v odborih za pravosodje in za notranje zadeve ter preiskovalni komisiji o političnem vmešavanju v policijo. Po izobrazbi niste pravnik …

Študiram pravo.

V katerih delovnih telesih si želite delovati v tem mandatu? Boste sodelovali tudi v kakšni preiskovalni komisiji?

Počakajmo na celosten razrez. Definitivno pa bi rad nadaljeval svoje delo v odboru za notranje zadeve, lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki mi je blizu tudi glede na pretekle politične izkušnje. Ne nazadnje katerokoli vlado čaka temeljno prestrukturiranje financiranja občin, ki so podhranjene, in prav ta odbor se ukvarja s tem vprašanjem. Zelo blizu mi je tudi ustavna komisija, rad imam področje ustavnega prava ter tudi dojemanje tega.

Ko so naši ustanovni očetje pisali slovensko ustavo, so se seveda zgledovali po nemškem modelu, zato je zanimiva primerjava v tem, kako v Nemčiji dojemajo njihov ustavni red in kako ga v Sloveniji. Zanima me tudi zunanja politika, saj sem bil na tem področju veliko aktiven. Velikokrat sem se udeleževal tudi sej tega odbora, čeprav nisem bil član. Ampak kot rečeno, počakajmo na celostni razrez, potem pa bomo videli.

Ena od preiskovalnih komisij se bo ukvarjala tudi z afero Black Cube. Vas zanima sodelovanje v njej?

V tem mandatu bo očitno veliko preiskovalnih komisij, kdo bo sodeloval v kateri, pa je vprašanje za celotno poslansko skupino in uskladitev znotraj nje. Kar zadeva afero Black Cube, pa je definitivno v interesu predvsem SDS, da se ta zadeva razišče in da se dokaže, da to, kar je bilo predstavljeno v javnosti, ni dejanska slika oziroma dejanska resnica.

Če bomo dobili četrto Janševo vlado, kaj bo po vašem njena prva poteza? Bo to zamenjava direktorja Sove in razveljavitev prepovedi vstopa obveščevalcev Black Cuba?

Kadrovske poteze, sploh kar se tiče obveščevalnih služb, niso ravno moje področje. Jožko Kadivnik pa je Sovo v predvolilni kampanji zelo politiziral. Tudi z vidika mednarodne primerjave vodij obveščevalnih služb je po mojem mnenju daleč presegel pristojnosti, ki jih ima kot direktor tega organa. V EU se ne dogaja, da bi se katera obveščevalna služba vmešavala v predvolilni proces in brez celovitih dokazov podajala zaključke, kot je to počela Sova pod vodstvom Joška Kadivnika.

Ste drugič zapored najmlajši poslanec v državnem zboru. Ta naziv ste sredi prejšnjega mandata odvzeli poslancu Svobode Lenartu Žavbiju, s katerim smo naredili intervju v prejšnji številki. Kako sodelujeta? Gresta kdaj skupaj na kakšno kavo ali pivo?

Z Lenartom Žavbijem sva tudi znotraj kluba mladih poslancev večkrat v stiku. Vsekakor nimava enakih pogledov na svet, ampak menim, da prav generacija mlajših politikov, ki prihajamo in smo tudi že aktivni na političnem parketu, dokazujemo, da se lahko neko klasično tradicionalno blokovsko delitev presega.

Primož Lavre

Glede kave ali piva se pa že dlje časa usklajujeva za termin, ampak nekako nama ne uspe. Definitivno obstajajo teme, kjer lahko najdeva skupen jezik, če ne drugega, mislim, da tudi kolega Lenart navija za Olimpijo tako kot jaz, tako da vsaj o nogometu se lahko pogovarjava.

Zakaj po vašem ni mogoče sodelovanje med dvema največjima strankama obeh političnih polov tako kot v Nemčiji in Avstriji?

Prav zaradi pristopa levega pola. Idealna situacija za to je bila mogoče leta 2008, ko je potem Borut Pahor prevzel vodenje vlade. Takrat je bila nekako slika v Sloveniji idealna, na žalost politična scena ni bila dovolj zrela. Zdaj pa smo se sploh s prihodom novih obrazov, pa tudi s prihodom radikalno levih strank v slovenski državni zbor nekako oddaljili od te točke. Problem seveda nastane, ko sploh v povolilnem obdobju nekdo že avtomatično izključi neko drugo največjo stranko.

V preteklem mesecu smo lahko poslušali o tem, katere stranke naj bi bile demokratične in katere ne, čeprav smo vsi bili izvoljeni po istem načinu oziroma procesu. Takšno etiketiranje, kot ga vidimo v zadnjih desetih letih s strani leve politične sfere, definitivno ne dodaja k temu, da bi lahko videli kakšno večje povezovanje največje levosredinske in desnosredinske stranke.

Ali bo četrta vlada Janeza Janše tudi njegova zadnja ali bo še peta?

Kot rečeno, trenutno še ne potekajo pogovori v smeri oblikovanja četrte Janševe vlade. Sam pa menim, da ima Janez Janša še dovolj moči, predvsem pa kilometrine, ki ga ne omejuje, da bi bil ta mandat, v kakršnikoli obliki, zadnji.

Kakšen mandat pričakujete? Bo nova vlada zdržala štiri leta ali bomo šli na predčasne volitve?

Odvisno od tega, kdo bo vodil vlado. V SDS smo dejali, da če bomo vodili vlado, bo ta trdna, seveda s predpostavko, da bo ta trdnost zdržala štiri leta in da se ne bo ponovil položaj, kot smo ga videli v kakšnih drugih obdobjih. Če pa bo levi blok sestavljal vlado, lahko vidimo, da so te razprtije že kar velike. Vsekakor to vprašanje ne zadeva zgolj odnosa med strankami, ampak tudi notranjepolitično dogajanje, z vidika gospodarskega stanja Slovenije.

Fiskalni svet opozarja na nestabilnost oziroma kritično točko javnih financ. Ne nazadnje je to potrdila tudi sama vlada v poročilu, ki ga je poslala Evropski komisiji v Bruselj. Pa tudi v mednarodnem kontekstu vidimo, da se zadeve zelo hitro odvijajo in spreminjajo, kar se potem tudi odraža v notranji politiki.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.